Leta 2003 se je na avtocestah zgodilo 2.009 nesreč ali pet odstotkov od skupnega števila vseh nesreč, leta 2014 pa se je na avtocestah zgodilo 1.820 nesreč ali 10 odstotkov od skupnega števila, kažejo podatki statističnega urada Republike Slovenije.
Enako razmerje izkazujeta tudi deleža udeležencev v nesrečah na avtocestah: leta 2003 jih je bilo pet odstotkov (3.828 udeležencev) vseh, leta 2014 pa 10 odstotkov (3.406 udeležencev) vseh. Za šest odstotnih točk se je v primerjavi med letoma 2003 (9 odstotkov) in 2014 (15 odstotkov) povečal delež mrtvih v nesrečah na avtocestah med mrtvimi v vseh nesrečah.
Avtoceste vse bolj prometno obremenjene
In avtocestna infrastruktura je, ob vse manjših vlaganjih v izboljšave in vzdrževanje, vse bolj obremenjena. Na javni Agenciji za varnost v prometu (AVP) so nam posredovali podatke o prometnih obremenitvah do leta 2015.
V letu 2015 je bilo tako opravljenih 6.643 milijonov voznih kilometrov, kar je šest odstotkov več kot v letu 2010 oziroma pet odstotkov več kot v letu 2014. Število voznih kilometrov je bilo v letu 2015 največje, za leto 2016 pa je predvidena rast. Opravljeno prometno delo na avtocestah in hitrih cestah tovornih vozil nad 3,5t in vlačilcev je v letu 2015 prav tako najvišje. V lanskem letu je bilo opravljenih 777 milijonov voznih kilometrov oziroma štiri odstotke več kot v letu 2014 oziroma letu 2010.
Tujci pogosti povzročitelji prometnih nesreč
Po slovenskih cestah se vozi vse več državljanov tujih držav. Statistika razkriva, da so v zadnjih petih letih tuji vozniki v Sloveniji povzročili v povprečju 10 odstotkov prometnih nesreč letno. V lanskem letu so tujci povzročili 1.786 prometnih nesreč oziroma štiri odstotke več kot v letu 2014. V omenjenih prometnih nesrečah je umrlo 15 udeležencev oziroma četrtino več kot v letu 2014 in petino manj kot v letu 2011. Delež umrlih udeležencev, ki so umrli v prometni nesreči, ki jo je povzročil tuj voznik, je v letu 2015 znašal 13 odstotkov - prav toliko je znašal v letu 2011.
Do konca oktobra letos so tujci povzročili 1.660 prometnih nesreč oz. 11 odstotkov vseh prometnih nesreč. V omenjenih nesrečah je umrlo 17 udeležencev oz. 16 odstotkov vseh umrlih.
Najbolj pogosti povzročitelji prometnih nesreč v zadnjem petletnem obdobju na slovenskih cestah so državljani BiH – 20 odstotkov. Sledijo jim hrvaški državljani z 11 odstotki ter romunski in italijanski državljani z 9 odstotki.
|
Država tujca |
Št. povzročiteljev prometnih nesreč |
V odstotkih |
|
BOSNA IN HERCEGOVINA |
1911 |
20% |
|
HRVAŠKA |
1037 |
11% |
|
ROMUNIJA |
908 |
9% |
|
ITALIJA |
852 |
9% |
|
AVSTRIJA |
646 |
7% |
|
SRBIJA |
574 |
6% |
|
MADŽARSKA |
519 |
5% |
|
NEMČIJA |
497 |
5% |
|
MAKEDONIJA |
400 |
4% |
|
KOSOVO |
371 |
4% |
|
BOLGARIJA |
309 |
3% |
|
POLJSKA |
308 |
3% |
|
ČEŠKA REPUBLIKA |
191 |
2% |
|
UKRAJINA |
178 |
2% |
|
TURČIJA |
116 |
1% |
|
RUSKA FEDERACIJA |
83 |
1% |
|
FRANCIJA |
79 |
1% |
|
NIZOZEMSKA |
78 |
1% |
|
ŠVICA |
65 |
1% |
|
ZDRUŽENO KRALJESTVO |
52 |
1% |
|
Ostale države |
621 |
6% |
Večji nadzor tujcev in njihovih vozil
Pri AVP pravijo, da obstajajo precejšnje razlike med voznimi sposobnostmi vozil na cesti in tudi v nekaterih primerih relativno nizka raven prometne kulture tujih voznikov, ki se izraža z velikim številom najrazličnejših prekrškov (prekoračitve hitrosti, preobremenjenost tovornjakarjev, vožnja pod vplivom alkohola, vzvratna vožnja, obračanje na avtocesti, prehitevanje po desnem voznem pasu...).
Na AVP so prepričani, da se vzgoja in izobraževanje tujih voznikov začne v njihovi matični državi, na kar sami nimajo vpliva. So pa pripravili ukrepe za izboljšanje stanja varnosti cestnega prometa za varnejšo vožnjo tujih voznikov na slovenskih cestah. Med njihove ukrepe sodijo ozaveščanje, tako o pravilnem prevozu, nalaganju in pritrditvi tovora (za ta namen so usposobili policiste), preverjanje obveznih odmorov in počitkov voznikov, seznanjanje s prometnimi pravili, skupni nadzor z nadzornimi organi in ustavljanje na avtocestah, domačih in tujih voznikov ipd.
Večjo varnost naj bi dosegli tudi s povečanjem medijskega oglaševanja na temo varnosti tovornih vozil in avtobusov, povečanjem policijskega, inšpekcijskega in strokovnega nadzora nad vozniki, povezovanjem in pripravo skupnih ukrepov za večjo varnost s sosednjimi državami (nadzor, osveščanje, ipd).
grega.prebil@zurnal24.si
Pišeš kot bi bil z Bjižnjega Vzhoda, to je MB.
Daj no. Tovornjakov sploh ni veliko v primerjavi z ostalo Evropo. Samo Slovenec je pač Slovenec in četudi je med kamioni 500 metrov razlike (kar je vsaj pol minute vožnje), se bo raje pol minute vozil po prehitevalnem in zadrževal… ...prikaži več od zadaj vse ostale.
Se podpišem