Nekateri avtomobili se ljudem priljubijo le s svojo pojavo in prav takšen je bil vedno tudi renault twingo, ki je močno povezan tudi z našimi kraji, saj ga že od predstavitve njegove druge generacije leta 2007 izdelujejo samo v novomeškem Revozu. Renault twingo je predvsem mestni avtomobil, ki ga je Renault prvič predstavil na pariškem avtomobilskem salonu 1992.
Zgodba o twingu se je začela že dobrega pol desetletja prej, leta 1986, ko so pri Renaultu kot projekt W-60 začeli razvijati naslednika znamenitega Renaulta 4. Twinga je oblikoval Renaultov tedanji glavni oblikovalec Patrick Le Quément in z njim izpodrinil projekt slovitega oblikovalca Marcella Gandinija, ki je med drugim oblikoval lamborghini countach. Leta 1988 je nova Renaultova uprava pod vodstvom Raymonda Lévyja projektu dokončno dala zeleno luč, ga preimenovala v X-60 in mu namenila proračun v višini precej ubornih 3,5 milijarde takratnih francoskih frankov.
Raje tveganje z drzno zasnovo kot nič
Le Quément je twinga zasnoval pod geslom, da Renault manj tvega z drzno zasnovo, kot če sploh ne tvega, in imel v mislih predvsem precej pusta modela 9 in 11. Zato je twingu namenil za tisti čas precej revolucionarne lastnosti, kakršen je bil centralni prikazovalnik iz tekočih kristalov, na katerem so bili merilnik hitrosti, merilnik količine goriva in ura ter avtomobilski računalnik s števcem kilometrov, ki se ga je upravljalo z gumbom na ročici za vklop brisalnikov. Pred voznikom je tako ostal le pas opozorilnih lučk.
Twingova posebnost je bila tudi drsna zadnja klop, ki jo je bilo mogoče vzdolžno premikati in tako povečevati prtljažnik ali prostor za potnike na njej. Tudi polička nad prtljažnikom je bila nenavadna, saj je bila pritrjena na zadnja vrata in se z njimi tudi dvignila. Twingo je ljudi navdušil tudi s svojo nenavadno obliko ter navsezadnje imenom, umetno sestavljanko iz besed »twist, swing in tango«, in že ob predstavitvi na pariškem avtomobilskem salonu zbral 2240 prednaročil. Njegovih bodočih lastnikov niti ni zanimalo, da je bil tehnično skoraj identičen ostarelemu renaultu 5.
En motor in štiri barve
Ko so twinga aprila začeli prodajati, je bil na voljo brez dodatne opreme, z enim, 1,2-litrskim motorjem ter v štirih osnovnih barvah: koralno rdeči, indijsko rumeni, koriandrovo zeleni in temno modri. Na posebno željo ga je bilo sicer mogoče dobiti tudi v kovinsko rdeči, megleno sivi in črni barvi. Hkrati z avtomobilom je bila na voljo tudi vrsta dizajnerskih dodatkov: kovčki, torbe, dežniki, ure, svinčniki, obeski za ključe, igrače, majice in celo bomboni. Že čez tri mesece je twingo doživel prve manjše spremembe, kot so bile bočne ojačitve v vratih in brisalnik zadnje šipe, potem pa so se z menjavami serij vrstili nove barve karoserije, drugačne barve gumbi v notranjosti, klimatske naprave, ki tedaj v avtomobilu twingovega razreda še niso bile običajne, in tako naprej. Omeniti velja tudi, da so prtljažna vrata gumb za odpiranje dobila šele v drugi seriji twinga, ko je bil na voljo tudi ABS, zanimiv je bil tudi twingo easy z znamenitim polsamodejnim robotiziranim menjalnikom, nastala pa je celo lahka dostavna različica s kubičnim metrom tovornega prostora.
Povezava z modnim svetom
Renault je twinga povezoval tudi z modnim svetom. Septembra 1995 je nastala prva posebna serija twingo kenzo v kovinsko modri ali rdeči barvi ter z litimi platišči in sedeži, ki jih je oblikoval modni oblikovalec Kenzo. Marca 1996 je sledila druga posebna serija twingo benetton v posebni kovinsko modri barvi s sedeži v Benettonovih »združenih barvah« ter z Benettonovimi nalepkami, s twingom E pa je modna agencija Elite Models leta 1997 obeležila svojo štirideseto obletnico. Julija 1996 je twingo končno dobil novi, boljši, lažji in bolj gospodarni 1,2 litrski motor, okrepljena pa je bila tudi karoserija. 30. junija 1997 je s tekočega traku Renaultove tovarne v Flinsu odpeljal milijonti twingo.
Julija 1998 je twingo v četrti seriji doživel korenito predelavo in bil po novem označen kot twingo 2. V notranjosti dobil sedeže iz clia 2, nove obloge in novo armaturna ploščo s prvim pravim predalom pred sovoznikom in nekoliko predelanim zaslonom z merilniki v sredini. Različice pack so imele pobarvane odbijače, žarometi in prednje utripalke so bili pod enotnim polimerskim pokrovom. Preoblikovali so tudi zadnje luči. Na voljo so bile štiri nove barve karoserije, vsi zagonski ključi so bili v svetlo rumeni barvi, plastika v notranjost pa je bila svetlo rjave barve.
Twingo z minidiskom in za dame
Avgusta 1998 je nastala prva posebna serija twinga 2, twingo sound, s štirimi zvočniki in predvajalnikom minidiskov, če se morda še spomnite, kaj je to bilo. Na pariškem avtomobilskem salonu oktobra 1998 je bila predstavljena popolnoma opremljena »damska« različica twingo initiale v mandljevo biserni barvi, z lahkimi platišči in posebnimi lučmi ter mandljevo rumeno notranjostjo z usnjenimi sedeži, »soft-touch« dodatki in debelimi preprogami.
Decembra 2000 je bil v twingu končno na voljo tudi močnejši in bolj gospodarni 1,2-litrski motor 16V, aprila 2001 pa so polsamodejna menjalnika iz različic easy in matic v twingu cinetic nadomestili z novim proaktivnim menjalnikom quickshift 5. Julija 2001 je nastala druga različica twinga initiale, initiale bleue v posebnih karoserijskih odtenkih modre in sive ter modro navdahnjeno notranjostjo.
Septembra 2002 je Renault, spet na pariškem avtomobilskem salonu, predstavil šesto serijo Twinga, septembra 2004 pa sedmo, ki je malenkostno nališpana, tudi v obliki ponovitve posebne različice twingo kenzo, pričakala zelo obotavljajočega se naslednika.
Twingo postane Novomeščan
Ampak še ne prav takoj. Šele marca 2007 so si namreč lahko obiskovalci avtomobilskega salona v Ženevi ogledali renault twingo druge generacije, prvi primerki pa so iz novomeškega Revoza, kjer je s to generacijo dobila svoje domovanje njegova proizvodnja, pripeljali v začetku poletja 2007.
Novi twingo s prednikom ni imel skoraj nič skupnega, saj je šlo za veliko bolj konvencionalno zasnovani avtomobil, ki se je nekaterim zdel celo nekoliko pust. Znotraj so kljub temu ostale osnovne lastnosti iz njegovega predhodnika. Še najbolj sta izstopala vzdolžno pomična posamična zadnja sedeža, zaradi katerih je bil prtljažnik v osnovi lahko 165 do 285 litrski, ostal pa je tudi sredinsko nameščeni sklop merilnikov na vrhu armaturne plošče, čeprav so ti postali precej večji. V bolje opremljenih različicah se jim je pridružil tudi merilnik vrtljajev na stebričku ob volanskem obroču.
Twingo druge generacije je veliko tehničnih elementov prevzel tudi od večjega clia, vključno z motorno paleto, ki so jo sestavljali 1,2-litrski bencinski motor z osmimi ventili, bencinski motor 1,2 16V, turbobencinski motor 1,2 TCE in turbodizelski motor 1,5 dCi.
Pride twingo R.S.
V nasprotju s predhodnikom, je bil twingo druge generacije že v začetku na voljo v več različicah opreme, ki jo je na vrhu zaključevala mehko športno naravnana različica GT. Najmočnejša je ostala le dobro leto, saj je Renaultov športni oddelek že poleti 2008 pripravil dirkaško nabritega twinga R.S., ki mu je seveda okrepil karoserijo in namenil razširjeno športno podvozje, pod motorni pokrov pa vgradil atmosferski bencinski štirivaljnik 1,6 16V z največjo močjo 98 kilovatov. Twingo GT in twingo RS sta bila od leta 2010 na voljo tudi v različicah gordini z značilnima črtama, s katero se je Renault spomnil znamenitega konstruktorja svojih dirkalnikov Amedeja Gordinija.
A če je renault twinga prve generacije izdeloval dobro desetletje in pol, se je njegov naslednik v avtomobilske svetu obdržal 'le' običajnih sedem let, saj ga je že leta 2014 nasledil njegov povsem drugačni naslednik.
Twingo dobi zadnji pogon
Če sta imela twinga prve in druge generacije kljub oblikovni privlačnosti in praktičnosti konvencionalno zasnovo z motorjem in pogonom spredaj, je twingo tretje generacije dobil drugačno pogonsko zasnovo z motorjem in pogonom zadaj. Ta je bila predvsem rezultat tega, da je Renault pri njegovem razvoju sodeloval z Daimlerjem in si gene deli s smartom forfour, ki ju oba, tako kot twingovega prednika, še naprej izdelujejo v novomeškem Revozu.
Marca 2010 sta namreč Renault in Daimler v okviru svojega sodelovanja predstavila projekt "Project Edison", v okviru katerega sta razvijala skupno platformo za majhne mestne avtomobile. In prav smart forfour druge generacije in renault twingo tretje generacije sta bila tista, ki sta jo najprej dobila. Tehnična osnova je bila sicer enaka, s tem, da se je Renault bolj osredotočil na motorje, prisilno polnjene bencinske trivaljnike, Daimler pa na menjalnike, a oblikovno so se pri obeh znamkah potrudili, da sta se razlikovala.
Spomin na petko
Ko so vohunski fotografi twinga septembra 2013 ujeli na skrivnih testiranjih, so ugotavljali, da bo precej podoben študijama twin'Z, ki jo je Renault predstavil aprila 2013, in twin'run, ki se je maja 2013 popeljala pred gledalci dirke formule 1 v Monte Carlu. Pri Renaultu so javnosti zaupali, da so pri njegovem snovanje precej izhajali iz oblik renaulta 5 in twinga prve generacije (morda so ga zato sprva ponudili s štirimi barvami karoserije, kot v začetku twinga prve generacije?). Vanj so vključili tudi oblikovno zasnovo "krog življenja", ki si jo je zamislil Renaultov glavni oblikovalec Laurens van den Acker.
Kljub temu, da je twingo tretje generacije za dobrih 10 milimetrov krajši od predhodnika, je v njem več prostora za potnike, ki lahko vanj prvič vstopajo tudi skozi četvero vrat. Zaradi motorja v zadku je nekaj prostornosti izgubil prtljažnik, zato pa je novi twingo prav po zaslugi zadnjega pogona postal še bolj okreten od že precej okretnega predhodnika.
