To je bil tretji triatlon Ultraman Mira Kregarja v karieri. Končal ga je na petem mestu. V treh dneh je v vodi in na cesti prebil več kot 24 ur. Ali povedano drugače, več kot 500 kilometrov v boju z uro, tekmeci in smolo. "To je bila klasična preizkušnja na klasični progi. V treh dneh smo obkrožili veliki havajski otok. Start je bil v zalivu Kailua Bay, kjer se je mesec dni pred tem začel sloviti Ironman. Po desetih kilometrih plavanja smo pristali v Keauhou Bayu, potem pa se s kolesom podali na 145 kilometrov dolgo pot na pobočje še delujočega vulkana Mauna Key. Drugi dan je sledilo 276 kilometrov kolesarjenja do glavnega mesta Hilo in nadaljevanje po severnem delu otoka do Hawija. Tretji dan pa nas je čakalo še 84 kilometrov teka od Hawija do cilja Kailua-Kona," je v pogovoru za zurnal24.si razložil Kregar, eden od 35 povabljencev te preizkušnje. Za primerjavo, triatlon Ultraman, ki je bil ustanovljen leta 1983, je dva in polkrat daljši od Ironmana. Kregar, ki ima za seboj tudi 18 startov na Ironmanu, je bil na progi po skoraj devet ur na dan, iz dneva v dan bolj utrujen.

Rekordi

Osebni rekord na Ironmanu: 8 ur 52 min (Almere '99) Najboljši čas plavanja na Ironmanu: 56 min Najboljši čas kolesarjenja na Ironmanu: 4 ure 49 min Najboljši čas teka na Ironmanu: 2 uri 56 min

"Dobesedno peklensko je bilo zadnji dan, ko smo tekli čez lavina polja. Na cesti je bila temperatura 47 stopinj Celzija, v višini glave pa 42," je dejal 45-letni športnik, potem ko je praznil bidon za bidonom. Na uro je spil prek dva litra tekočine, na dan prek 20 litrov, skupaj okoli 60 litrov. "Želodec moraš imeti natreniran, da vse to preneseš. In moraš vedeti, kaj piješ." Tudi kar se tiče hrane. Kregar, ki je na triatlonu Ultraman prvič nastopil pred osmimi leti (diskvalifikacija), skupaj z Urošem Velepcem tudi leta 2001 (zmagal je Velepec, Kregar je bil drugi), je v treh dneh pojedel za skoraj 26.000 kcal ali 500 kcal na uro. A tokrat ni bil vaba za gostitelje. "Pri plavanju se mi je že dvakrat zgodilo, da nas je prišel pogledat morski pes. Ta ima tam svoj teritorij, a načeloma zjutraj ne je, tako da smo kar varni," se je pošalil in nadaljeval: "Letos sem ga čakal, kdaj bo prišel. Rekel sem si, pridi, da čim prej končava zgodbo, saj ni ravno prijetno. Toda tokrat ga ni bilo. Nas je pa pozdravila jata delfinov." Toda časa in energije za gledanje naokoli ni bilo prav veliko, dogodivščin pa v vseh teh letih nešteto. Ko primerja pretekle preizkušnje, ne opazi bistvenih razlik: "Imam vedno več izkušenj, zato vem, kaj me čaka. Pripraviti moraš glavo in telo, da bo šlo skozi."

Miro je imel ob sebi zvesta pomočnika. Na cesti sta ga spodbujala Primož Doplihar (desno) in žena Meta (levo). © Primož Doplihar

Kregar se je za to preizkušnjo pripravljal štiri mesece, dan za dnem, kot bi bil na Havajih . Opira se na izkušnje, ki si jih je pridobil v 23 letih, odkar se je leta 1984 na Bledu udeležil prvega triatlona v Jugoslaviji. "Dostikrat me vprašajo, ali bom to zmogel. Če bi bilo to vprašanje, sploh ne bi šel tja. Zmogel bom sigurno, samo vprašanje je, kako hitro." Glava je pri tem zelo pomembna. "Psihično moraš biti zrel. Če pod streho nimaš pospravljeno, hitro končaš." Po njegovem mnenju glava odloča v ključnih trenutkih, sicer pa je 80-odstotno pomembna telesna priprava. "Po 70 kilometrih, ko te vsak udarec zaboli, bi najraje prijel superge in jih vrgel ob tla, se usedel v avto in se odpeljal. Toda to ne gre. Takrat moraš gristi," se slikovito izrazi 185 centimetrov visoki in dobrih 72 kilogramov težki športnik, ki stavi tudi na svojo gorenjsko trmo. Spomni se na smolo z odlomljeno gonilko in razkrije, kaj je ključna zadeva tovrstne tekme. "Tek je najpomembnejši. Plavanje in kolesarjenje lahko vsi natrenirajo, zdržijo. Če pa nisi rojen tekač, potem je problem. Samo tisti, ki je dober tekač, se sploh lahko gre take stvari. Nekdo, ki s težavo preteče maraton, nima tam kaj iskati." Na srečo je tek njegova najboljša disciplina.

Na sezono, ki traja 11 mesecev (začetek decembra do konca oktobra) preplava približno 1.000 kilometrov, prekolesari približno 12.000 kilometrov in preteče približno 3.000 kilometrov. © Primož Doplihar

Dosežki Mira Kregarja

1984: prvi triatlon v Sloveniji 1994: svetovni dolžinski rekord (Slovenski mega triatlon) 1994: slovenski kolesarski 24-urni rekord 1995: ekipno 3. mesto na EP 1998 in 2000: zmagi na Titicaca Inkaman triatlonu 2001: 2. mesto na SP v Ultraman triatlonu

Geslo tega tekmovanja je ljubezen, pomoč in družina. S sotekmovalci je prijatelj, sovraštva, rivalstva in sabotaž preprosto ni. Kaj pa je smisel tega početja? "Vem, kaj zmorem in kje so moje meje, to ni norija," pove in napove nove izzive. "Na Ultramanu imam še neki dolg. Napadam zmago, čeprav prihajajo vedno mlajši tekmovalci." Ob sebi je imel zveste pomočnike. Na plavanju veslača Marka Crawforda , na cesti Primoža Dopliharja in ženo Meto . Miro je oče treh otrok: "Doma vedo, kaj počnem. Včasih je ženo zelo skrbelo. Tokrat je bila zraven in je čisto padla 'notri'. Videla je, da je zadeva relativno pod kontrolo." Kregar, ki je v povprečju spal štiri ure na dan, trdi, da je triatlon zdrav šport. "Bolje je seveda, če tekmuješ in te nič ne boli. A v bolečini ne uživam," pravi Kregar, ki si je do cilja pomagal tudi s protibolečinskimi tabletami in raznimi mažami. A je zdržal do konca in dosegel svoj drugi najboljši izid. V kategoriji 40–50 let je bil celo četrti. "Ko je zelo težko, ko gre vse narobe, se vedno nasmehnem. Na zadevo rad pogledam z razdalje, od zgoraj," razloži in zase pove, da je človek z močno voljo, včasih trmast, večen optimist in priden. Med drugim je tudi organizator tekmovanj v triatlonu in duatlonu. Kaj pa bilanca po Ultramanu? "Nekaj zaslužim, po navadi je plus, nekaj strašnega pa ni. Odvisno je, kako si spreten." Ob vprašanju, ali bi šel po poti našega rojaka Francija Cokana , ki zdaj živi v ZDA in je pri 76 letih večkratni zmagovalec triatlona Ironman na Havajih, pa se samo nasmehne. Smeh ne samo, kadar je težko, očitno tudi, ko je v zadregi.