Kaj sledi glasovanju o zaupnici vladi

Če v državnem zboru zaupnica vladi ne bo izglasovana, bo moral državni zbor v tridesetih dneh izvoliti novega predsednika vlade ali zdajšnjemu v ponovnem glasovanju izglasovati zaupnico. V nasprotnem primeru bo predsednik republike Janez Drnovšek razpustil državni zbor in razpisal predčasne volitve.

Če poslanci vladi ne bodo izkazali podpore, vlada pade. Po padcu vlade lahko predsednik države po posvetovanju s poslanskimi skupinami predlaga novega kandidata za premierja, o čemer bo glasoval državni zbor. Za izvolitev kandidat potrebuje 46, torej večino glasov vseh poslancev. Če kandidat ne bo potrjen, lahko predsednik v 14 dneh predlaga drugega ali istega, lahko pa tudi več kandidatov.

Kandidata za novega mandatarja vlade lahko predlagajo tudi poslanske skupine ali najmanj 10 poslancev. Tak kandidat bo moral dobiti podporo večine vseh poslancev. Državni zbor  lahko v ponovnem glasovanju izreče podporo tudi stari vladi. V tem primeru bo nova vlada postala stara vlada Janeza Janše.

Ureditev v Sloveniji dopušča možnost vzpostavitve t.i. manjšinske vlade. Državni zbor se bo namreč lahko odločil, da bo volil predsednika vlade tudi z navadno večino. To lahko stori takrat, ko bodo vse druge možnosti izčrpali in če v predhodnih dveh krogih pri iskanju mandatarja, ko je za izvolitev potrebno zagotoviti najmanj 46 glasov poslank in poslancev (absolutna večina), niso izvolili. To je zadnja možnost, preden predsednik republike razpusti parlament in razpiše ponovne volitve, meni predstojnik katedre za ustavno pravo na ljubljanski Pravni fakulteti Igor Kaučič.

Odločilni glasovi Desusa
Ali bo Janševa vlada na glasovanju o zaupnici dobila podporo večine, je odvisno predvsem od koalicijskega Desusa. Njegov predsednik Karl Erjavec je dejal, da bodo poslanci najmanjše koalicijske stranke zaupnico podprli, če bo glasovanje vezano na izvajanje koalicijske pogodbe. Obenem je zavrnil očitke, da njegova stranka večkrat glasuje proti vladnim predlogom. Je pa Erjavec dodal, da v zvezi z zakoni, ki niso opredeljeni v koalicijsko pogodbi, poslanci Desusa pač glasujejo po vesti. Vojni zakoni so tak primer, kjer " nikoli ne bomo glasovali za rešitev, ki bi dala ugodnosti sodelavcem okupatorja," je pojasnil.