14. november leta 2001 je datum, ki je slehernemu Slovencu dobro znan. Hladen in mrzel večer v
Bukarešti se je prevesil v noč nepozabnega veseljačenja vse Slovenije ter dan žalovanja za
"Brazilce iz Karpatov". Mala Slovenija je takrat postala najmanjša država, ki se je kdajkoli
uvrstila na svetovno prvenstvo, pravljico pa je med drugim spisal tudi
Mladen Rudonja; nogometaš, ki je leta jezil navijače s svojo pregovorno
neučinkovitostjo, je postal veliki junak in avtor najbolj nepozabnega zadetka v kratki slovenski
nogometni zgodovini. Hitronogi "Rudi", ki še dandanes tepta slovenske zelenice v majici
ljubljanske
Olimpije, se še vedno spominja teh trenutkov.
"Imam lepe spomine, prav zagotovo. Te stvari je res težko opisati. Če to kdaj doživiš, potem
najbolje veš, kako je – nepozabno," je za
zurnal24.si povedal danes 36-letni nogometaš.
Nedvomno je danes najtežje nogometašem vliti zmagovalno mentaliteto in
jih nasploh naučiti celotnega procesa delovanja ekipe in zmagovanja.
Mladen Rudonja
|
|
Romuni še dandanes niso pozabili gologlavega krilnega nogometaša, ki s svojo reprezentančno statistiko postaja pravi mit tudi zunaj naših meja. Medtem ko je akcija, ki jo je začel Džoni Novak , končal pa Rudonja, pri nas zapisana z zlatimi črkami, je v Romuniji seveda povsem drugače. Ima Rudonja kakšno sporočilo za Romune? "Ne, niti ne, to res ni prav nič posebnega. Takšen je pač šport, enkrat zmagaš, enkrat izgubiš. Mi smo tedaj kot ekipa delovali zelo kompaktno in profesionalno, za nami so stali navijači, strokovni štab, skratka, vsi. Verjamem pa, da se v Romuniji kar naježijo, ko slišijo za Slovenijo," pravi nogometaš, ki se je v svoji dolgi karieri med drugim preizkusil tudi v Švici, Belgiji in na Hrvaškem.
Medgeneracijske primerjave so nehvaležne, vseeno pa se je težko izogniti vprašanju, ali je slovenska nogometna pravljica sploh ponovljiva. Rudonja o tem ne dvomi. "Seveda, kako da ne! Saj je to samo šport. Nedvomno je danes najtežje nogometašem vliti zmagovalno mentaliteto in jih nasploh naučiti celotnega procesa delovanja ekipe in zmagovanja. To je zelo zahtevno delo, vendar ni neizvedljivo. Mislim, da ta reprezentanca ima kakovost, zato pravim, da je to seveda mogoče."
Kljub z nogometnega zornega kota častitljivim letom Rudonja še naprej po svojih najboljših močeh pomaga pri pisanju pomembne epizode slovenskega nogometa. Odzval se je namreč povabilu ljubljanske Olimpije in dandanes moštvu pomaga v tretji ligi. Na tekmi z Mariborom smo se lahko prepričali, da kljub dejstvu, da ne trenira, Rudi še ni za staro šaro. Toda enkrat bo tudi temu treba narediti konec. "Poglejte, jaz za Olimpijo igram zgolj rekreativno, sploh ne treniram. Na vsak način je treba Olimpiji pomagati, da se vrne na stara pota, žal pa imam pri tem svoje omejitve, ki so vezane predvsem na čas. Fizično se počutim povsem v redu, seveda pa je dejstvo, da počasi že prihajajo mlajši in prav je, da bodo oni počasi prevzeli breme nase," je pogovor sklenil Rudonja, za katerega njegov dolgoletni soigralec Miran Pavlin v šali pravi, da je še dandanes najhitrejši igralec v slovenskem nogometu.