Miti o kreativnosti

Jaz nisem kreativen/a
Tovrstno trditev slišimo večkrat na teden, morda celo vsak dan. A resnica je drugačna – vsi smo kreativni! Res je, da so nekateri že po naravi bolj ustvarjalni, pa vendar imamo lahko prav vsi izvirne ideje. Problem je v tem, da se v procesu "odraščanja" ogromno ljudi ukalupi v svoje delo in pozabi na svojo ustvarjalnost. Zato bodite pozorni – ta dar je namreč treba negovati in ga razvijati.

To je trapasta ideja!
Takšne izjave se izrekajo v službi med sodelavci, v družinskem okolju, med prijatelji … skratka, na vseh področjih posameznikovega delovanja. In kar je še huje, takšno oceno si neredko damo prav sami. Prav tu tiči eden izmed razlogov za mišljenje, da so vsi drugi bolj ustvarjalni od nas. Naslednjič, ko imate v glavi idejo, za katero mislite, da je neprimerna, je ne ocenjujte in ne cenzurirajte – raje jo preoblikujte in izpopolnite.

Konstruktivna kritika bo sodelavcu/sodelavki pomagala pri izboljšanju ideje
Ni res! Kritika – konstruktivna ali destruktivna (za kakršno na žalost v večini primerov gre) zavira kreativno mišljenje in kritiziranemu človeku sporoča, naj v prihodnje takšne ideje zadrži zase. Poleg tega bodo drugi sodelavci videli, kaj se zgodi, ko se ideje deli z drugimi, in se prav tako naučili zadržati svoje ideje zase. Nove, sveže ideje so krhke – treba jih je spodbujati in negovati, ne pa zatirati. Namesto da kritizirate sodelavkino idejo, jo raje spodbujajte pri njenem izpopolnjevanju in preoblikovanju.

Nevihta možganov
Potrebujemo nove marketinške ideje za lansiranje novega produkta na tržišče. Zberimo skupaj vse "iz marketinga" in izvedimo nevihto možganov.
To je vsekakor dober recept, da izberete zelo podobno idejo, kot že poprej v preteklosti. Nevihta možganov (angl. brainstorming) je zelo učinkovita skupinska tehnika, ki pa da najboljše rezultate, če so vanjo vključeni udeleženci z različnih delovnih področij. Če si želite novih marketinških idej, zberite skupaj ljudi iz prodaje, finančne službe, proizvodnje, dizajna, ljudi, ki upravljajo s človeškimi viri, pravnike in tako dalje. Tako širok krog znanja in izkušenj bo zagotovo spodbudil pojavljanje povsem novih kreativnih idej.

To je super ideja – uporabimo jo!
Ljudje smo večinoma nagnjeni k temu, da prenehamo producirati nove ideje in želimo izvesti prvo dobro idejo, ki nam pride na pamet. Na žalost to pomeni, da vse morebitne druge dobre ali še boljše ideje a priori izločimo. Dobre ideje lahko le z malo nadaljnjega kreativnega razmišljanja občutno izpopolnimo in izpilimo. Prva dobra ideja, ki se vam porodi v glavi, naj ne bo konec vašega usmerjenega ustvarjalnega razmišljanja; naj bo mejnik za prehod na drugo stopnjo procesa kreativnosti.

Droga spodbudi kreativno mišljenje
Ta mit je najverjetneje nastal v 60. letih – v času, ko so glasbeniki in umetniki vseh vrst ustvarjali pod vplivom različnih psihotropnih substanc in mamil. Droge in tudi alkohol vam nekoliko zvišajo tolerančni prag, tako da postanete manj kritični do lastnih idej, na samo ustvarjalnost in kakovost vaših domislic pa ne vplivajo.

Ne potrebujem beležke – ideje si vedno zapomnim
Ideje, ki se nam v določenem trenutku porodijo, so običajno čisto izven področja, na katerem takrat delamo. Če si ideje v tistem trenutku ne zapišete, je tako zelo verjetno, da se je pozneje, ko jo boste želeli udejanjiti, ne boste več spomnili. Zato vedno imejte pri sebi kakšen košček papirja, saj namreč nikoli ne veste, kdaj in kje vas prešine kaj kreativnega. Pametni pišejo!