Pravi razcvet je avtoplin doživel v Nemčiji, kjer so v zadnjih letih zgradili približno 500 novih plinskih terminalov, tako da jih imajo skupaj že več kot 1.300. Pri nas jih imamo po zadnjih podatkih šele na devetih lokacijah.
Plinski terminali pri nas |
|
- Petrol, Barje Ljubljana
|
Utekočinjeni naftni plin ali LPG (Liquified Petroleum Gas) je sestavljen predvsem iz propana in butana – nastaja kot stranski produkt rafiniranja nafte – in ga je na tržišču več, kot se ga porabi. Temu bi lahko tudi pripisali ugodno ceno avtoplina, ki je v Evropi v povprečju pol cenejši od bencina, obstajajo pa tudi ekološko zelo ozaveščene države, na primer Belgija in Nizozemska, kjer je tudi do trikrat cenejši.
Pri nas je cena avtoplina (malo čez 0,6 evra na liter) od bencina (približno 1,07 evra na liter) nižja le za slabih 40 odstotkov, vendar se bo ta odstotek zagotovo povišal glede na trende rasti cen bencina, ki jim energetski skeptiki napovedujejo tudi do trikratno rast. Sicer je treba upoštevati, da avto na plinski pogon porabi do deset odstotkov več goriva, vendar se pri končnem izračunu še vedno izplača, še posebno voznikom, ki prevozijo 15 tisoč in več kilometrov na leto.
|
Vgradnja plinske napeljave je pri starejših vozilih še lažja. © Reuters |
Plin je varnejši
Najpogostejši predsodek, ki voznike odvrača od vgradnje plinske napeljave v avtomobil, je
strah pred plinom. Vse dosedanje relevantne raziskave so pokazale, da je plinski pogon veliko
varnejši od bencinskega. Plinski rezervoarji so namreč narejeni iz kakovostnega jekla in so
nameščeni v dobro zaščitenem delu avtomobila. Če bi vendarle prišlo do trenja in bi se rezervoar
poškodoval, bi plin iztekel pri temperaturi –30 stopinj Celzija brez kakršnekoli nevarnosti za
eksplozijo (v primerjavi z bencinom!).
Najceneje za starejša vozila
Teoretično je možna predelava prav vseh vrst vozil (bencinskih in dizelskih), najbolj
razširjene so predelave štiri- in šestvaljnikov, so pa možne tudi pri osem- in večvaljnikih.
Najpreprostejša in najcenejša je predelava starejših vozil z uplinjačem, nekoliko dražja pa za
sodobna vozila z bencinskimi motorji z neposrednim vbrizgavanjem goriva. Vgradnja praviloma traja
približno pol dneva, cene pa se vrtijo okoli 1.400 evrov, pri starejših motorjih s klasičnimi
uplinjači pa se strošek lahko tudi razpolovi.
Plinski pogon blagodejno vpliva tudi na motor, saj podaljšuje njegovo življenjsko dobo in zmanjšuje stroške vzdrževanja (redkejša menjava olja, možnost uporabe cenejšega mineralnega ali polsintetinega olja ...). Izguba moči je minimalna (pri sistemu z neposrednim vbrizgom plina je praktično zanemarljiva), delovanje motorja pa je tišje in “mehkejše”. Račun se vsekakor izide.
Plin pa ni le varnejši od bencina, marveč je tudi veliko bolj ekološko gorivo. Vozila na plinski pogon skorajda ne onesnažujejo okolja, saj v izpuhu ni strupenih snovi, kot sta svinec in žveplo, izpusti ogljikovega dioksida so manjši za 12 odstotkov. Kadeči se beli dim iz izpušne cevi avtomobila na plinski pogon (viden predvsem v hladnejših dneh) je le neškodljiva vodna para.
