Poleg Zagrebčanov v povprečju najbolje živijo še v Istri, medtem ko je življenje najtežje v regijah
vzhodno od Zagreba. Družine v Istri tako v povprečju zaslužijo trikrat več kot tiste na območju
Virovitice ali Bjelovarja.
Veliko raziskavo Programa ZN za razvoj z naslovom Kakovost življenja na Hrvaškem: regionalne
neenakosti so izvedli lani, v njej pa je sodelovalo več kot 8500 ljudi. Med drugim so primerjali
stanovanjske pogoje, zaposlenost in kakovost zaposlitve, izobraževanje, družinske odnose,
usklajenost družinskega in poslovnega življenja, zdravje in kakovost zdravstvenih storitev ter
uporabo angleščine in spleta.
Higiena in zaposlenost ponekod na psu
Gre za prvo tovrstno raziskavo na Hrvaškem. Med poraznimi rezultati so vsekakor kazalci, da
vsako peto gospodinjstvo na območju Slavonskega Broda nima stranišča v hiši, medtem ko slaba
tretjina polnoletnih v štirih županijah na vzhodu Hrvaške živi v gospodinjstvih, v katerih ni
zaposlenih članov.
Dejstvo, da so hrvaški državljani v skorajda 90 odstotkih lastniki hiš, v katerih živijo, je
bilo pričakovano, ne pa tudi to, da imajo le eno sobo na člana družine, kar je razen Poljske
najnižja stopnja v Evropi. Hrvaški državljani so tudi podpovprečno zadovoljni s svojim delom,
njihova sreča pa je tesno povezana z ekonomskimi razmerami v gospodinjstvu, ki vplivajo tudi na
kakovost zdravstvenega stanja ter družbenega in družinskega življenja nasploh.
1
ogledov
Petina Slavoncev še brez stranišč
Splitčani so kljub ne najugodnejšim kazalcem glede kakovosti življenja najbolj srečni, v Zagrebu pa se živi najbolje, kaže raziskava Združenih narodov o življenju na Hrvaškem.