Ameriški predsednik Donald Trump je v četrtek na družbenem omrežju Truth Social zagrozil, da bodo ZDA popolnoma uničile plinsko polje South Pars, ki ga skupaj izkoriščata Iran in Katar, če bo Iran znova napadel Katar. Izrael je v sredo napadel iranske objekte na plinskem polju South Pars, Iran pa je zagrozil s povračilnimi napadi na energetske cilje v Perzijskem zalivu ter napadel katarski del obrata za utekočinjeni zemeljski plin (LNG).
Trump je na družbenem omrežju Truth Social zagotovil, da ZDA niso vedele za izraelski napad, čeprav ameriški mediji na podlagi neimenovanih obveščevalnih virov poročajo, da je Izrael ZDA pred napadom obvestil o svojih namenih, vendar ZDA v napadu niso sodelovale.
V svoji objavi je Trump zapisal, da Katar ni bil z ničemer vpleten v izraelski napad na nahajališče plina, ter opravičeval Iran. "Žal Iran tega ali katerega koli drugega pomembnega dejstva v zvezi z napadom na South Pars ni vedel in je neupravičeno in nepošteno napadel del katarskega obrata za (utekočinjeni zemeljski plin) LNG."
Trump je zagotovil, da Izrael ne bo več izvedel napadov na "pomembno in dragoceno polje South Pars," razen če se Iran nepremišljeno odloči napasti Katar. V tem primeru bodo ZDA, z ali brez pomoči ali soglasja Izraela, razstrelile celotno plinsko polje Južni Pars z močjo, ki je Iran še ni videl, je zagrozil.
Iranski povračilni napadi na arabske države in zaprtje Hormuške ožine višajo cene energije, kar povzroča politične težave Trumpu in njegovim republikancem pred letošnjimi kongresnimi volitvami. Cene nafte so se po napadih dvignile za 4 odstotke, poroča BBC.
Obsodili iranske napade
Arabske države so v sredo po srečanju zunanjih ministrov v Riadu izdale skupno izjavo v odziv na iranske napade. Med predstavniki so bili predstavniki Bahrajna, Kuvajta, Libanona, Katarja, Savdske Arabije, Združenih arabskih emiratov in drugih držav v regiji. V izjavi obsojajo "namerne napade" Irana, ki so po njihovih besedah usmerjeni v stanovanjska območja, civilno infrastrukturo in diplomatske prostore. Ti napadi se po njihovem mnenju ne morejo upravičiti "pod nobeno pretvezo". Poudarjajo tudi svojo pravico do samoobrambe v skladu s 51. členom Ustanovne listine OZN.
V izjavi pozivajo Iran, naj "nemudoma ustavi svoje napade" in spoštuje mednarodno pravo ter "načela dobrega sosedstva" ter se vzdrži "ukrepov ali groženj", namenjenih zaprtju Hormuške ožine. Prav tako obsojajo "agresijo" Izraela proti Libanonu in tisto, kar imenujejo "ekspanzionistično politiko v regiji".
QatarEnergy’s Ras Laffan Industrial City to the north of Doha, Qatar's main site for the production of liquefied natural gas and gas-to-liquid, as well as the largest export terminal for LNG in the world, has been heavily targeted tonight by ballistic missiles fired by Iran.… pic.twitter.com/Ax9WaOjDAK
— OSINTdefender (@sentdefender) March 18, 2026
Požari v katarskem energetskem kompleksu pod nadzorom
Katarsko notranje ministrstvo je sporočilo, da so vsi požari v energetskem kompleksu Ras Laffan pod nadzorom, pri čemer ni poročil o poškodovanih. V najnovejši izjavi na platformi X je ministrstvo navedlo, da potekata hlajenje in zavarovanje območja, z nevarnimi snovmi pa se ukvarja specializirana enota. Objekt v Ras Laffanu je v četrtek zjutraj zadela iranska raketa, kot povračilni udar za izraelski napad na plinsko polje South Pars.
Katarska državna energetska družba Qatar Energy je sporočila, da je bilo več objektov močno poškodovanih.
Katarsko ministrstvo za zunanje zadeve je najostreje obsodilo iranske napade na energetske objekte v Savdski Arabiji in Združenih arabskih emiratih. Napade so označili za "grobo kršenje načel mednarodnega prava" in "resno grožnjo" globalni energetski varnosti. Ministrstvo je poudarilo, da je "brutalna agresija Irana" proti sosednjim državam "prekoračila vse meje". Poudarili so nujo, da se razmere v regiji umirijo in se "ponovno vzpostavi regionalna in mednarodna varnost ter stabilnost".
Vojaške in varnostne atašeje iranskega veleposlaništva ter njihovo osebe je zunanje ministrstvo Katarja razglasilo za nezaželene osebe in jih pozvalo, naj v 24 urah zapustijo državo. Ministrstvo se je za ta ukrep odločilo v odgovor na ponavljajoče se iranske napade in agresijo.
BREAKING: Iranian missiles strike Qatar’s Ras Laffan LNG hub in response to US-Israel attack on its largest gas field.
— Megh Updates 🚨™ (@MeghUpdates) March 18, 2026
Ballistic missiles hit the world’s largest LNG facility tonight, causing fires and major damage.
QatarEnergy confirms the attack; emergency teams are… pic.twitter.com/0c8RsDkvzo
Oblasti v emiratu Abu Dabi so zaprle plinske objekte v Habšanu in na naftnem polju Bab. To je bilo potrebno zaradi ostankov uspešno prestreženih izstrelkov, je pojasnila vlada v Abu Dabiju, ki pa ni navedla, kdo je bil odgovoren za napad. Prav tako ni znano, kako dolgo bodo objekti zaprti.
Iranska raketa na Zahodnem bregu ubila tri Palestinke
V iranskem napadu na Izrael so bile zgodaj davi ubite tri Palestinke. Nanje se padli šrapneli, ki so zadeli kozmetični salon na zasedenem Zahodnem bregu, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Ranjenih je bilo najmanj sedem ljudi, gre pa za prve palestinske žrtve v ameriško-izraelski vojni proti Iranu.
Izraelska vojska je poročala o novem valu napadov iranskih raket, palestinski Rdeči polmesec pa je kmalu zatem poročal o žrtvah. Najprej o štirih smrtnih, vendar pa so zdravniki kasneje sporočili, da je ena ženska še živa, a v kritičnem stanju.
V napadu, ki je prizadel območje blizu Hebrona, je bilo ranjenih še več ljudi. Uradna palestinska tiskovna agencija Wafa je poročala, da je bil frizerski salon urejen v kovinski prikolici ob hiši. Wafa je navedla, da so deli raket padli na več lokacijah na Zahodnem bregu, vključno z mestom Hebron.
Palestinci na Zahodnem bregu nimajo dovolj zaklonišč niti sistema za zgodnje opozarjanje. Palestinski Rdeči polmesec se je pritožil, da so zaradi izraelskih blokad okrog palestinskih mest na Zahodnem bregu reševalna vozila zamujala s prihodom na prizorišče napada.
Iran je doslej od torka opolnoči nad Izrael poslal tri vale raket, ki so prizadele južni del države, poroča španska tiskovna agencija EFE. Izraelska vojska je za EFE potrdila, da so Iranci napadli območje Hebrona s kasetnimi bombami oziroma raketami, ki se razstrelijo v zraku in na območju do deset kilometrov razpršijo več deset majhnih bomb, zaradi česar jih je težko prestreči.
Na ozemlju Izraela je doslej od začetka ameriško-izraelske vojne proti Iranu 28. februarja umrlo 14 ljudi. Izraelska zdravstvena služba je sporočila, da je bil v enem od napadov v sredo zvečer na območju južnega Šarona ubit delavec iz tujine.
Pentagon prosi za več kot 200 milijard dolarjev za vojno v Iranu
Pentagon je Belo hišo zaprosil za odobritev več kot 200 milijard dolarjev (približno 180 milijard evrov) za financiranje vojne v Iranu, je za časnik Washington Post povedal visoki uradnik administracije. Časopis navaja, da bi ta znesek daleč presegel dosedanje stroške kampanje Trumpove administracije in bi namesto tega služil za "nujno" povečanje proizvodnje ključnega orožja, ki se porablja.
Pentagon je v zadnjih dveh tednih predlagal več različnih zahtevkov za financiranje, časopis Post pa namiguje, da bo najnovejša različica "verjetno sprožila veliko politično bitko v kongresu". Ameriško ministrstvo za obrambo in Bela hiša sta ob objavi članka zavrnila prošnje časopisa za komentar.
Američani ostali brez letalonosilke Gerald Ford
Največja in najsodobnejša ameriška letalonosilka Gerald Ford je prekinila sodelovanje v ameriški vojni proti Iranu in zaradi požara, ki je prejšnji teden izbruhnil v pralnici, pluje iz Rdečega morja na popravilo proti Sredozemlju, poročajo ameriški mediji. Pristanek načrtujejo na Kreti ali v kakšni drugi evropski mornariški bazi.
Američanom za operacije proti Iranu ostaja na voljo le letalonosilka Abraham Lincoln, potem ko je požar v pralnici letalonosilke Gerald Ford uničil več kot 100 postelj, dim pa je povzročil težave z dihanjem pri 200 mornarjih. Požar je bil pogašen šele po nekaj urah, širša prizadevanja za omejitev škode pa so trajala okrog 30 ur, poroča med drugimi CNN.
Zanimivo, da vodilni mediji kitajskemu kopičenju ladjevja okoli Tajvana ne namenjajo pozornosti!? Kot se v tem trenutku zdi Kitajci čakajo le še na primeren trenutek, da bodo ZDA na Bližnjem vzhodu dovolj globoko v dreku, da se še sami lotijo… ...prikaži več Tajvana!? In ko bo verjetno že prepozno, bo še zadnjemu butlu postalo jasno kakšna prihodnost prihaja, ko bodo tri vodilne velesile vpletene vsaka v svojo vojno, ampak še vsaka s svojimi strateškimi interesi na vojnem področju, ki ga vodi druga velesila!?
Naj najprej židi spoštujejo mednarodno pravo ter "načela dobrega sosedstva", ki jih krsijo vse od ustanovitve svoje nacistične genocidne države.
Še samo janez nam manjka na vrhu države, da se bo v imenu vseh nas klanjal debilu s katerim se bo znanost ukvarjala še stoletja kot o učnem primeru psihiatrije.