Ja, včasih so davki v dobrobit vseh, ne glede na to, če tisto dobrino uporabljaš ali ne, je prav, da obstaja, ker je v korist vse družbe. Čisto sebično gledano, kaj kdo uprablja, in česa ne....spet ni umestno, treba je… ...prikaži več najti nek kompromis, kaj je družbeno potrebno , in kaj ne....
In zakaj bi še dalje morali vsi Slovenci plačevati za glasbene šole, ki jih koristijo le redki?? Plačajo naj tisti, ki uporabljajo ... kot povsod drugje.
Sama sem poučevala na javni glasbeni šoli dvaindvajset let. Ostala sem brez službe, ker sem segala po ravnateljevem mestu, predvsem z namenom, da šolo prilagodim prihajajočim spremembam. Kaj se je zgodilo, v učilnici so me čakale pospravljene škatle, vsa priznanja… ...prikaži več in diplome, nagrade učencev....ki so nekaterim gš v ponos, mene pa so čakale po kartonih. Sistem glasbenega šolstva je zastarel, in potrebno ga je popraviti, in to ne v smislu odpuščanja kvalitetnega pedagoškega kadra. Tak sistem, ki ne sledi koraku časa, slej ko prej propade.
Res je, da ima glasba, oziroma igranje na inštrumentih v zasedbah in solo, lahko tudi vzgojni element. Tega bi se morali bolj zavedati tudi ravnatelji, na kakšen način že odpuščajo delavce, dobre, kvalitetne, saj se v nekaterih primerih otroci niti… ...prikaži več ne morejo posloviti od svojih učencev. NEUPRAVIČENO ODPUŠČANJE SE ŽE DOGAJA, PA ZATO ŠE NI KRIVA POLITIKA IN DRŽAVA, AMPAK SVOJE VOLJA RAVNATELJA!!!!!!!
Delala sem v GŠ, ki je vpisovala ne glede na potencial, saj se je borila za število učencev. Tako da sem delala z vsemi, od izredno nadarjenih, nekaj teh je nadaljevalo šolanje na srednji in visoki stopnji, do z otroki… ...prikaži več s posebnimi potrebami, nekateri od njih so sedaj dobri ritem kitaristi, do tistih, ki so videli svoje mesto v bendih z električnimi kitarami itd....če bi se starši zavedali, da glasba vpliva na razvoj človeške inteligence, bi tovrstno izobraževanje bolj spodbujali, kar se pa države tiče, vsekakor določena podpora vedno mora bit, ampak sistem kot je, ne prepoznava dobrih učiteljev in potencialov, jaz sem ostala brez službe npr.
Svašta, najbrž ti ne poznaš dela v glasbenih šolah. Poleg individualnega dela, poteka tudi delo v komornih skupinah in orkestrih. Za uspešen nastop komornih skupin in orkestra pa je potrebna dobra klima, sodelovanje, upoštevanje drug drugega, komuniciranje na višjem nivoju… ...prikaži več in najbrž bi še lahko naštevala. Vse kakor ima to za otroka vzgojni pomen. In tudi pri individualnemu pouku, ima učitelj s svojo osebnostjo večji vpliv na socializacijo in oblikovanje vrednot pri otroku. Saj mu ob glasbi lahko pripoveduje različne zgodbe za lažje razumevanje dinamike. Mislim, da si dobrega učitelja v glasbeni šoli otroci celo bolje zapomnijo, kot učitelja v osnovni, kjer je v razredu več otrok.
Tale brihta na vrhu pravi: V glasbenih šolah imamo pouk ena na ena. To nam ne omogoča le tega, da imamo možnost otroka naučiti, kako se inštrument ali glas tehnično obvlada, ampak imamo možnost otroke ozaveščati o vrednotah, ki se… ...prikaži več jih dandanes v družbi vse bolj prezira - od tovarištva do socializacije. Nemogoče je, na primer, da otrok, ki igra v orkestru, ne bi poslušal kolegov okoli njega... Kako jim pa to uspe, če delajo ena na ena?
Če ne bo znatnega sofinanciranja, bo večina javnih glasbenih šol propadla in bodo zasebne glasbene šole opravile posel. Število učencev se bo zmanjšalo za 80 %, kar pa huda neka katastrofa ni. Seveda pa je potem potrebno enako tudi na… ...prikaži več drugih področjih. Je smiselna taka mreža javnih knjižnic? Ali predstave opere s kartami za dobrih 10 €, da potem avstrijci zasedejo pol mest v dvorani, ker je zastonj?P.S.: Imam otroka v javni glasbeni šoli in vem, kako tog sitem je to. Vsaj pri nas. Pri vpisu je otrok povedal željen instrument, oni pa: ja to so doslej vsi rekli, mi pa vzamemo samo dva. Dobro, je šel v pripravnico in flavto. Da vidimo, če bo sploh zato. Ampak tako togi kot so, na trgu propadejo takoj. Zamislite si trgovca, ki vam reče: vsi bi radi vijake, ampak mi imamo podložke. Kupite podložke. Danes to več ne gre. Žal...
Je pa res, da so nekje šolnine prenizke, in da to razvrednoti delo učitelja, in da najbrž šolnine le ne bi bile 300 evrov mesečno, mogoče 100 ali vsaj 50. Prenizke šolnine namreč razvrednotijo delo učiteljev, in za glasbene šole… ...prikaži več bi se morali boriti starši otrok, in se zavedati, da je to dobrina, težko pridobljena, ki pa ji zdaj grozi odpuščanje učiteljev, mogoče celo zapiranje nekaterih šol. V 22 letih, kar sem poučevala kitaro, se šolnine niso nič dvignile, se je pa razvrednotil poklic učitelja na glasbeni šoli, saj strokovnost ni več kvaliteta, pača pa priljubljenost učitelja med kolegi in starši. Obenem pa javno šolstvo ovira na nek način razvoj privatnih šol, saj so jim nelojalna konkurenca.
Strinjam se z obliko štipendiranja, in posledično z uvedbo večjih šolnin. Kar bi omogočilo tudi razvoj privantega glasbenega šolstva, oziroma večja konkurenčnost vodi tudi v višjo kvaliteto.
Zakaj pa bi se sploh učili slovenščino pa matematiko, ki ju nekateri (žal) ne uporabljajo?Zakaj pa ne bi cel dan ležali na plaži? Tako bomo več privarčevali, a ne Skippy ?
Tudi glasbene šole bi morale biti fleksibilne, in ravno ta nefleksibilnost jih bo pokopala. To že opozarjam več kot deset let, želela sem postati multiplikator, pa najbrž državi niso v korist bile takrat konstruktivne in ustvarjalne ideje. Mogoče bo zdaj drugače.
Je pa tudi res, da državo zanima le denar, in varčevanje,namesto da bi jo zanimalo tudi kdo uči na glasbenih šolah, in ali vsi zaslužijo svoj denar? Kakšne manipulacije ravnateljev so dovoljene? Glasbene šole bi sigurno lahko prispevale še naprej… ...prikaži več k večjemu intelektu celega naroda, seveda če je to interesu vladajoče politike. Lažje je vladati neukim.
Meni osebno se zdi, da meče država denar stran v primeru, ko gre za otroka, ki hodi v gš nepripravljen, starši pa narekujejo učitelju, kako in kaj dela. Prav tako je metanje stran denarja za plače učiteljev, ki so varno… ...prikaži večo zazibani v svojo službo in ne dajo vsega od sebe za dobrobit otroka. Sistem glasbenega šolstva bi moral biti pravičen sistem, dostopen do vseh otrok, a neusmiljen pri tistih, ki ne delajo. Prepoznavati bi moral slabega od dobrega učitelja. Zato se mi zdi v tem smislu racionalizacija upravičena, da pa bi zaradi te slabe prakse, ukinili celotno javno glasbeno šolstvo, ki bi bilo lahko vzgled praksam po svetu, se mi ne zdi.
Ja, včasih so davki v dobrobit vseh, ne glede na to, če tisto dobrino uporabljaš ali ne, je prav, da obstaja, ker je v korist vse družbe. Čisto sebično gledano, kaj kdo uprablja, in česa ne....spet ni umestno, treba je… ...prikaži več najti nek kompromis, kaj je družbeno potrebno , in kaj ne....
In zakaj bi še dalje morali vsi Slovenci plačevati za glasbene šole, ki jih koristijo le redki?? Plačajo naj tisti, ki uporabljajo ... kot povsod drugje.
vse so to dodatne stvari, tisti ki jih hoče naj jih plača
Sama sem poučevala na javni glasbeni šoli dvaindvajset let. Ostala sem brez službe, ker sem segala po ravnateljevem mestu, predvsem z namenom, da šolo prilagodim prihajajočim spremembam. Kaj se je zgodilo, v učilnici so me čakale pospravljene škatle, vsa priznanja… ...prikaži več in diplome, nagrade učencev....ki so nekaterim gš v ponos, mene pa so čakale po kartonih. Sistem glasbenega šolstva je zastarel, in potrebno ga je popraviti, in to ne v smislu odpuščanja kvalitetnega pedagoškega kadra. Tak sistem, ki ne sledi koraku časa, slej ko prej propade.
Res je, da ima glasba, oziroma igranje na inštrumentih v zasedbah in solo, lahko tudi vzgojni element. Tega bi se morali bolj zavedati tudi ravnatelji, na kakšen način že odpuščajo delavce, dobre, kvalitetne, saj se v nekaterih primerih otroci niti… ...prikaži več ne morejo posloviti od svojih učencev. NEUPRAVIČENO ODPUŠČANJE SE ŽE DOGAJA, PA ZATO ŠE NI KRIVA POLITIKA IN DRŽAVA, AMPAK SVOJE VOLJA RAVNATELJA!!!!!!!
Delala sem v GŠ, ki je vpisovala ne glede na potencial, saj se je borila za število učencev. Tako da sem delala z vsemi, od izredno nadarjenih, nekaj teh je nadaljevalo šolanje na srednji in visoki stopnji, do z otroki… ...prikaži več s posebnimi potrebami, nekateri od njih so sedaj dobri ritem kitaristi, do tistih, ki so videli svoje mesto v bendih z električnimi kitarami itd....če bi se starši zavedali, da glasba vpliva na razvoj človeške inteligence, bi tovrstno izobraževanje bolj spodbujali, kar se pa države tiče, vsekakor določena podpora vedno mora bit, ampak sistem kot je, ne prepoznava dobrih učiteljev in potencialov, jaz sem ostala brez službe npr.
Svašta, najbrž ti ne poznaš dela v glasbenih šolah. Poleg individualnega dela, poteka tudi delo v komornih skupinah in orkestrih. Za uspešen nastop komornih skupin in orkestra pa je potrebna dobra klima, sodelovanje, upoštevanje drug drugega, komuniciranje na višjem nivoju… ...prikaži več in najbrž bi še lahko naštevala. Vse kakor ima to za otroka vzgojni pomen. In tudi pri individualnemu pouku, ima učitelj s svojo osebnostjo večji vpliv na socializacijo in oblikovanje vrednot pri otroku. Saj mu ob glasbi lahko pripoveduje različne zgodbe za lažje razumevanje dinamike. Mislim, da si dobrega učitelja v glasbeni šoli otroci celo bolje zapomnijo, kot učitelja v osnovni, kjer je v razredu več otrok.
Tale brihta na vrhu pravi: V glasbenih šolah imamo pouk ena na ena. To nam ne omogoča le tega, da imamo možnost otroka naučiti, kako se inštrument ali glas tehnično obvlada, ampak imamo možnost otroke ozaveščati o vrednotah, ki se… ...prikaži več jih dandanes v družbi vse bolj prezira - od tovarištva do socializacije. Nemogoče je, na primer, da otrok, ki igra v orkestru, ne bi poslušal kolegov okoli njega... Kako jim pa to uspe, če delajo ena na ena?
Če ne bo znatnega sofinanciranja, bo večina javnih glasbenih šol propadla in bodo zasebne glasbene šole opravile posel. Število učencev se bo zmanjšalo za 80 %, kar pa huda neka katastrofa ni. Seveda pa je potem potrebno enako tudi na… ...prikaži več drugih področjih. Je smiselna taka mreža javnih knjižnic? Ali predstave opere s kartami za dobrih 10 €, da potem avstrijci zasedejo pol mest v dvorani, ker je zastonj?P.S.: Imam otroka v javni glasbeni šoli in vem, kako tog sitem je to. Vsaj pri nas. Pri vpisu je otrok povedal željen instrument, oni pa: ja to so doslej vsi rekli, mi pa vzamemo samo dva. Dobro, je šel v pripravnico in flavto. Da vidimo, če bo sploh zato. Ampak tako togi kot so, na trgu propadejo takoj. Zamislite si trgovca, ki vam reče: vsi bi radi vijake, ampak mi imamo podložke. Kupite podložke. Danes to več ne gre. Žal...
ma pusite lulo poslanci
Je pa res, da so nekje šolnine prenizke, in da to razvrednoti delo učitelja, in da najbrž šolnine le ne bi bile 300 evrov mesečno, mogoče 100 ali vsaj 50. Prenizke šolnine namreč razvrednotijo delo učiteljev, in za glasbene šole… ...prikaži več bi se morali boriti starši otrok, in se zavedati, da je to dobrina, težko pridobljena, ki pa ji zdaj grozi odpuščanje učiteljev, mogoče celo zapiranje nekaterih šol. V 22 letih, kar sem poučevala kitaro, se šolnine niso nič dvignile, se je pa razvrednotil poklic učitelja na glasbeni šoli, saj strokovnost ni več kvaliteta, pača pa priljubljenost učitelja med kolegi in starši. Obenem pa javno šolstvo ovira na nek način razvoj privatnih šol, saj so jim nelojalna konkurenca.
Strinjam se z obliko štipendiranja, in posledično z uvedbo večjih šolnin. Kar bi omogočilo tudi razvoj privantega glasbenega šolstva, oziroma večja konkurenčnost vodi tudi v višjo kvaliteto.
Zakaj pa bi se sploh učili slovenščino pa matematiko, ki ju nekateri (žal) ne uporabljajo?Zakaj pa ne bi cel dan ležali na plaži? Tako bomo več privarčevali, a ne Skippy ?
Tudi glasbene šole bi morale biti fleksibilne, in ravno ta nefleksibilnost jih bo pokopala. To že opozarjam več kot deset let, želela sem postati multiplikator, pa najbrž državi niso v korist bile takrat konstruktivne in ustvarjalne ideje. Mogoče bo zdaj drugače.
Je pa tudi res, da državo zanima le denar, in varčevanje,namesto da bi jo zanimalo tudi kdo uči na glasbenih šolah, in ali vsi zaslužijo svoj denar? Kakšne manipulacije ravnateljev so dovoljene? Glasbene šole bi sigurno lahko prispevale še naprej… ...prikaži več k večjemu intelektu celega naroda, seveda če je to interesu vladajoče politike. Lažje je vladati neukim.
Meni osebno se zdi, da meče država denar stran v primeru, ko gre za otroka, ki hodi v gš nepripravljen, starši pa narekujejo učitelju, kako in kaj dela. Prav tako je metanje stran denarja za plače učiteljev, ki so varno… ...prikaži večo zazibani v svojo službo in ne dajo vsega od sebe za dobrobit otroka. Sistem glasbenega šolstva bi moral biti pravičen sistem, dostopen do vseh otrok, a neusmiljen pri tistih, ki ne delajo. Prepoznavati bi moral slabega od dobrega učitelja. Zato se mi zdi v tem smislu racionalizacija upravičena, da pa bi zaradi te slabe prakse, ukinili celotno javno glasbeno šolstvo, ki bi bilo lahko vzgled praksam po svetu, se mi ne zdi.