Kapo dol za ves trud!ssKo berem koliko starši sami vložijo v bodoče športnike, se vedno vprašam, koliko denarja davkoplačevalcev na tej poti izgine. Sploh, ker so tako tesno z njim povezani: župan prestolnice, odvetnik romov, prijatelj x direktorja AC ipd...
Promocija država ob zlati kolajni se dogaja en dan, mogoče dva, takrat ko svetovni mediji zapišejo-omenijo, da je zlato odličje osvojil Slovenec/ka. Vedno je vsaka država v totalitarnem režimu v zgodovini veliko vlagala v šport, pa ne zaradi promocije države,… ...prikaži več, temveč zaradi odvračanja pozornosti državljanov od njihovih realnih problemov, kot je življenjski standard, ki ga dejansko kroji politika. Sam podatek, da zahodne države, kot so Nemčija, Anglija, Francija, ZDA, za osvojeno kolajno športnik ne dobi od države nič, je dosti zgovoren. To pomeni toliko kot je trg sposoben in voljan plačat športnika, toliko športa pač imajo in nič več. V postkomunističnih državah in v totalitarnih režimih je pa namen športnega vzpodbujanja preko davkoplačevalskega denarja predvsem v tem, da narodu oblast preusmerja pozornost in tako varujejo svojo oblastno pozicijo.
Allswenskan je na Švedskem druga liga, prva je SHL oziroma do 2013 leta imenovana Elitserien.
Kapo dol za ves trud!ssKo berem koliko starši sami vložijo v bodoče športnike, se vedno vprašam, koliko denarja davkoplačevalcev na tej poti izgine. Sploh, ker so tako tesno z njim povezani: župan prestolnice, odvetnik romov, prijatelj x direktorja AC ipd...
Promocija država ob zlati kolajni se dogaja en dan, mogoče dva, takrat ko svetovni mediji zapišejo-omenijo, da je zlato odličje osvojil Slovenec/ka. Vedno je vsaka država v totalitarnem režimu v zgodovini veliko vlagala v šport, pa ne zaradi promocije države,… ...prikaži več, temveč zaradi odvračanja pozornosti državljanov od njihovih realnih problemov, kot je življenjski standard, ki ga dejansko kroji politika. Sam podatek, da zahodne države, kot so Nemčija, Anglija, Francija, ZDA, za osvojeno kolajno športnik ne dobi od države nič, je dosti zgovoren. To pomeni toliko kot je trg sposoben in voljan plačat športnika, toliko športa pač imajo in nič več. V postkomunističnih državah in v totalitarnih režimih je pa namen športnega vzpodbujanja preko davkoplačevalskega denarja predvsem v tem, da narodu oblast preusmerja pozornost in tako varujejo svojo oblastno pozicijo.