"Olimpijske igre kot najbolj globalen športni dogodek so odlična priložnost, da se ime države ob nosilcu kolajne objavi v praktično vseh državah po svetu," o promocijski moči uspehov slovenskih športnikov pravi Tomaž Ambrožič, strokovnjak za športni marketing.
Pri tem pa opozarja, da je eno količina objav, drugo pa kakovost. "Največjo težo dajejo posebne zgodbe, zaradi katerih se znajdemo v globalnih medijih – takšna je bila zagotovo zgodba Petre Majdič, ki ni govorila o bronasti kolajni in državi, od koder prihaja dobitnica, ampak o moči človeške volje," pojasnjuje.
V krempljih korporacij
Mojca Doupona Topič, predstojnica katedre za sociologijo in zgodovino športa na fakulteti za šport, opozarja, da uspehom športnikov pripisujemo prevelik promocijski učinek za državo.
Športni zorni kot mladih v Sloveniji in po svetu je precej širši kot nekoč, pojavljajo pa se novi načini predstavljanja športnikov in ekip, ki brišejo povezave z določeno državo. "Korporacije si na primer tiste nacionalne športnike, ki dosegajo odlične rezultate na svetovnem prizorišču, danes pogosto prisvojijo in jih uporabljajo za predstavljanje svojih izdelkov po svetu," razlaga profesorica. Dosežki se ločijo od narodne pripadnosti ter se prek obširnega in spretno zasnovanega oglaševanja povežejo z blagovno znamko, promocijski učinek države pa se uniči,
dodaja.
Nogomet vedno na vrhu
Po Ambrožičevi oceni so nedvomno najodmevnejši nogometni uspehi: "To, da je bila Slovenija dvakrat uvrščena med 32 držav, ki so nastopile na svetovnem prvenstvu v nogometu, je s stališča prepoznavnosti države naredilo največ." Prav zaradi razširjenosti športov, kot je nogomet, interesi manjših narodov, ki niso del komercialnih trgov, težko prodrejo v svetovne medije. "To potrjuje primer današnjega televizijskega gledalca v Sloveniji, ki lahko spremlja nogometne tekme moških ekip po vsem svetu. Dostop do različnih podob in pripovedi Slovencem ponuja priložnost za poistovetenje s športniki in ekipami iz različnih držav z daljšo nogometno tradicijo kot v Sloveniji," pravi Doupona Topičeva.
Prevlada drsalk
Na zimskih olimpijskih igrah po oceni Milana Hoste iz Spolinta, inštituta za razvoj športa, izstopata hokej in umetnostno drsanje; podobno meni Ambrožič, ki omenja še moški smuk. "Morda ne gre toliko za iskanje prave športne panoge, temveč za presežek. Zato so v svetu odmevni predvsem neverjetni rekordi ali dolgoletno prevladovanje na odru za zmagovalce," pravi Hosta. "Slovenci od nekdaj slovimo kot smučarski narod in kot takšnega nas tudi poznajo, predvsem v Evropi, ne glede na priljubljenost športa kot tako," se mu pridružuje Ambrožič.
Da se prav z zimskimi športi poistovetimo tudi Slovenci, potrjujejo raziskave. "Velike tradicionalne prireditve, kot so planiški skoki, Zlata lisica in Pokal Vitranc, so po mnenju splošne javnosti pomemben dejavnik oblikovanja narodne identitete," pravi Doupona Topičeva.
Kdo so trenutno največji ambasadorji Slovenije?
* Tina Maze. Po oceni strokovnjaka za športni marketing Ambrožiča ta trenutek kot največja ambasadorka prevladuje Tina Maze. Profesorica Doupona Topičeva meni podobno zaradi raziskav, ki kažejo, na koga so Slovenci najponosnejši. Namesto zmage Mazejeve v svetovnem pokalu utegneta zdaj največ ponosa vzbujati zlati olimpijski kolajni, ocenjuje. Strokovnjakinja pri tem vseeno opozarja, da zmaga Mazejeve ni dovolj za prepoznavnost države, saj je ne spremlja informativno komentiranje ali skrbno pripravljeno medijsko poročanje, ki bi predstavilo slovensko zgodovino ali sedanjost.
* Anže Kopitar in Goran Dragić. Sogovornika Ambrožič in Hosta stavita na zvezdnika lig NHL in NBA. Čeprav Kopitar in Dragić nastopata v ligah, kjer narodna pripadnost sploh ni pomembna, sta izjemna ambasadorja Slovenije, ocenjuje Hosta.
* Nogometaši. Zaradi nedvomno največjega dosega Ambrožič, pa tudi Doupona Topičeva, izpostavlja nogomet. Veliki ambasadorji so tako po njegovi oceni Samir Handanović, Zlatko Zahović in Srečko Katanec, v prihodnje pa bi to lahko postal Kevin Kampl.
Promocija država ob zlati kolajni se dogaja en dan, mogoče dva, takrat ko svetovni mediji zapišejo-omenijo, da je zlato odličje osvojil Slovenec/ka. Vedno je vsaka država v totalitarnem režimu v zgodovini veliko vlagala v šport, pa ne zaradi promocije države,… ...prikaži več, temveč zaradi odvračanja pozornosti državljanov od njihovih realnih problemov, kot je življenjski standard, ki ga dejansko kroji politika. Sam podatek, da zahodne države, kot so Nemčija, Anglija, Francija, ZDA, za osvojeno kolajno športnik ne dobi od države nič, je dosti zgovoren. To pomeni toliko kot je trg sposoben in voljan plačat športnika, toliko športa pač imajo in nič več. V postkomunističnih državah in v totalitarnih režimih je pa namen športnega vzpodbujanja preko davkoplačevalskega denarja predvsem v tem, da narodu oblast preusmerja pozornost in tako varujejo svojo oblastno pozicijo.
Kapo dol za ves trud!ssKo berem koliko starši sami vložijo v bodoče športnike, se vedno vprašam, koliko denarja davkoplačevalcev na tej poti izgine. Sploh, ker so tako tesno z njim povezani: župan prestolnice, odvetnik romov, prijatelj x direktorja AC ipd...
Allswenskan je na Švedskem druga liga, prva je SHL oziroma do 2013 leta imenovana Elitserien.