Gre za uradno predajo več pomembnih pridobitev v skupni vrednosti 7,5 milijona evrov. To so posodobljena razdelilna transformatorska postaja (RTP) Škofja Loka 110/20 kV z novim 110 kilovoltnim GIS stikališčem in nova stavba krajevnega nadzorništva Škofja Loka - Medvode. Z novimi objekti, med katerimi posebno pozornost zbuja končni električni steber, kakršnih v Sloveniji še ni, in pa predvsem z uporabljenimi sodobnimi tehnološkimi rešitvami, bo Elektro Gorenjska zagotovil uporabnikom zanesljivo oskrbo z električno energijo, je poudaril predsednik uprave dr. Ivan Šmon. Posebej je še izpostavil, da se občini Škofja Loka prav s to naložbo, ki zagotavlja osnovno napajanje za Škofjo Loko in okolico oziroma 9500 odjemalcev, pomaga uresničiti smele načrte na področju izboljševanja energetske učinkovitosti.
Stara RTP Škofja Loka je bila zgrajena leta 1980 in več kot 40 let stara oprema, ki je bila vgrajena v objekt, je bila na robu življenjske dobe, zato je bila vgradnja nove opreme ključnega pomena za zagotavljanje zanesljive oskrbe z elektriko. Z delom na kablovodu so zaradi sušnih razmer lahko pričeli marca 2021. Delo na dveh trasah, in sicer na sistemu Kleče-Okroglo (v dolžini 645 metrov) in sistemu Železniki (v dolžini 195 metrov) ter pozneje sama gradnjo v Frankovem naselju v Škofji Loki, so opravili v letu in pol, kar vse pohvale vredno, so poudarili na današnji slovesnosti. Seveda so izvedli tudi vse potrebne preizkuse kabelskega sistema, stikališča, opreme in povezav.
Od leve proti desni predsednik uprave Elektro Gorenjska Ivan Šmon, minister za infrastrukturo Bojan Kumer in škofjeloški župan Tine Radinja.
Predsednik uprave Elektro Gorenjska je ob tem poudaril, da so ob omenjenih delih izvedli tudi kablitev. "Kablitev je namreč naša stalnica in predstavlja osnovo za robustno omrežje - to je v sedanjih časih, ko je veliko ujm, zelo pomembno. Na Gorenjskem imamo že kar 80 odstotkov vsega omrežja v zemlji, to je največ v Sloveniji, in temu trendu bomo sledili tudi v prihodnje."
Ker je bilo na obstoječi lokaciji RTP, kjer je bila stara zgradba 35/10 kV stikališča, dovolj prostora, so z gradnjo novega 110 kV GIS-stikališča, ki so ga obdali z izolacijskim plinom (SF 6, žveplovim heksakloridom) pričeli kar na vzhodni strani obstoječega stikališča. Ob gradnji novega stikališča je obratovanje starega ostalo nemoteno, prav tako je bila nemotena tudi oskrba uporabnikov v času izvajanja rekonstrukcije. V sklopu rekonstrukcije so severno ob zgradbi 20 kV stikališča zgradili tudi novo Krajevno nadzorništvo Škofja Loka in Medvode.
Do sredine letošnega julija so še ločeno premaknili oba transformatorja na novo lokacijo, saj sta morala za preklop na novo stikališče in nemoteno napajanje območja Škofje Loke obratovati ločeno na starem in novem sistemu. Po priključitvi GIS-stikališča so staro stikališče porušili in uredili okolico.
"Ta naložba, ki smo jo predstavili danes, in tudi vse druge, ki jih bomo še izvedli, gredo v smeri bolj močne infrastrukture, tako da bomo lahko omogočili večje vključevanje obnovljivih virov oziroma sončnih elektrarn v omrežje. Distribucijski sistem bo ključen element energetske tranzicije. Zavedamo se, da bo treba drastično povečati naložbe v infrastrukturo, če bomo želeli izvesti energetsko tranzicijo ... V preteklosti nismo načrtovali, da se bo ta boom z obnovljimi viri zgodil tako hitro. Zdaj ta rast izjemna in ji nismo sposobni slediti, zato bo potrebnih več naložb," je za Žurnal 24 pojasnil dr. Šmon. Na vprašanje, ali se v kratkem obeta še kakšen projekt na Gorenjskem, pa je odgovoril, da sta v letu 2023 načrtovani obnova in nadgradnji RTP Primskovo in RTP Brnik, obnova daljnovoda Kamnik-Visoko in še več manjših projektov.
"Gorenjska je bila vedno nosilec sprememb in tako je bilo tudi tokrat. Posebnost tega projekta je zunanji steber, ki zaključuje prostozračno daljnovodno povezavo. Ta steber je drugačnega tipa, gre za kar nekaj tehnični izboljšav oziroma rešitev, ki smo jih razvili v Elektro Gorenjska. Gis stikališče je v izvedbi s plinom SF 6. Ta plin smo prvič uvedli že pred 20 leti v RTP Škofja Loka, in to je bila takrat napredna tehnologija, zdaj že razmišljamo, da bi ta plin začeli umikati in bi prešli na bolj ekološke rešitve ... Z odpadno toploto transformatorjev pa že ogrevamo vse stavbe, toploto torej koristno uporabimo za ogrevanje," je še dejal dr. Šmon in se ob koncu slavnostnega govora zahvalil sodelavcem za zavzeto delo, pri čemer je izrecno izpostavil vodjo projekta Tomaža Sitarja.
Zelo zadovoljen je bil danes tudi škofjeloški župan mag. Tine Radinja. V izjavi je novinarjem dejal, da je izjemno vesel naložbe Elektra Gorenjske, ki je največja letos na Gorenjskem.
"Potrebe našega mesta, ki je živahno, pisano in gospodarsko propulzivno, so velike. Veseli me, da imamo partnerja, ki odgovarja na te potrebe, in verjamemo, da bo s to naložbo zagotovljena kakovostna oskrba z električno energijo predvsem za naše gospodarstvo in seveda tudi za javne institucije in vse nas, končne uporabnike. "
Opozoril je še, da je bila prav Škofja Loka prvo mesto na Kranjskem, v katerem je leta 1893 zasvetila prva javna električna razsveljava, in sicer je elektrika prišla iz elektrarne takratne tovarne sukna, kjer je pozneje delovala tovarna klobukov Šešir.
Zbranim je na slovesnosti spregovoril tudi minister mag. Bojan Kumer. Uvodoma je pojasnil, da je svoj prvi delovni dan začel v elektro distribuciji in da je njegovo srce še vedno pripadno elektro distribucijskemu sektorju. "Ne glede na to, da sem potem 20 let opravljal druge službe, še vedno spremljam, kaj se dogaja v elektro distribuciji". Poudaril je, da energetsko infrastrukturo sodimo po treh kriterijih: zeleno, ambiciozno in konkurenčno. Mnogi skeptiki, in teh je mnogo, je poudaril minister, ne verjamejo v zeleni prehod, ampak to se bo spremenilo, in skeptiki bodo v manjšini. "Še pred petimi leti je bil zeleni prehod samo trend, zdaj pa je nuja. Slovenija se odločila, da bo mogoče v daljni prihodnosti trajnostno naravnana, brezoglična družba in temu je treba prilagoditi tudi energetsko infrastrukturo. In današnja energetska infrastuktura, ki jo danes predajamo namenu, je dober korak v to smer ..."
Minister je še zagotovil, da se v Sloveniji poskušamo maksimalno pripraviti na izziv, ki nas čaka že to zimo. "Dobro smo pripravljeni, elektro distribucijski sistem je pripravljen, mi zagotavljajo pristojni. Čaka nas prelomna zima, ki bo morda pokazala, kakšno energetsko infrasturkuro imamo. Drugo pa je sam odjem, ki se vrši preko energetske infrastrukture. Po hujših scenarijih se lahko zgodi omejevanje, kar bo zahtevno, ... Toda veseli me, da ima slovenska energetska stroka veliko znanja, ki ga lahko še izvažamo, da je poenotena, in da smo pri izzivu pripravljeni. Na Gorenjskem imate 12 razdelilnih transformatorskih postaj in upam, da jih boste imeli kmalu še več. To bo nujno ne zaradi odjema, ampak razpršenih virov, zaradi zelenosti in ambicioznosti, " je dejal minister.
Steber, ki je požel največ zanimanja
Tomaž Sitar, vodja projekta iz Elektro Gorenjska, pa je za Žurnal24 v zvezi s projektantsko rešitvijo, novim poligonalnim stebrom, ki je pritegnil največ zanimanja, pojasnil, da gre res za prvo izkušnjo v Sloveniji. "Nekaj tovrstnega znanja je že bilo uporabljenega na daljnovodu Jesenice-Kranjska Gora, ko se je rekonstruiralo 35-kilovoltno stikališče. Ko bo Kranjska Gora prešla na 110-kilovoltno stikališče, bo torej daljnovod že pripravljen na prehod. To dobro izkušnjo smo zdaj uporabili v Škofji Loki v tem končnem stebru, ki ima temelje tri metre in pol globoko. Ker mora statično zdržati, pa je nekoliko višji od drugih, " je dejal Sitar.
Posebnost tega stebra v Škofji Loki je trodimenzionalna prostorska razporeditev priključnih konzol stebra, ki omogoča gladke in neprekinjene poteke vodnikov, vse do kabelskih glav kablov. Gre za napredno tehnično rešitev, ki doprinese k atraktivnosti in tehnološko napredni vizualni obliki stebra. Druga značilnost stebra je izbrana enotna višina kabelskih glav, ki so na skupnem - enotnem podestu, kar močno poenostavlja montažni proces in kasneje vzdrževalni proces, saj so vsi ključni elektro elementi prehoda zbrani v enotni ravnini.
