Gorenjska
293 ogledov

Aplikacija bo, denacionalizacija se še kar vleče

Kranj M. Ha. Mesto Kranj
Poročali smo že, kako so se 7. januarja, takoj naslednji dan, ko so z Ministrstva za javno upravo predstavili testno storitev UeNaročanje, začele kopičiti težave, zaradi česar so umaknili spletni sistem za naročanje strank na Upravni enoti Ljubljana. O tem, kako je z naročanjem v Kranju in s katerimi drugimi težavami se soočajo, smo se obrnili na vodstvo Upravne enote Kranj.

Mag. Renata Kozan, vodja Oddelka za upravne notranje zadeve na Upravni enoti Kranj, je razložila, da aplikacije za spletno naročanje še niso dobili. "Projekt se izvaja pod okriljem Ministrstva za javno upravo, ki nam je zagotovilo, da bo ta aplikacija namenjena tudi naši upravni enoti. Trenutno se stranke lahko naročijo na storitev preko telefonskih številk 04 20 15 617, 627, 621 in 600 ali pa po elektronski pošti na naslov naročanje.uekr@gov.si," je pojasnila.

Na vprašanje, kako poteka delo v UE Kranj glede na čedalje večjo okuženost s covidom-19 in tudi veliko število karanten, je odgovorila, da delo poteka nemoteno. Več uslužbencev je na bolniški, da bi bilo na sedežu upravne enote manj zaposlenih, pa nekateri tudi koristijo letni dopust. Uslužbenci, katerim delovni proces, narava in vrsta nalog to omogoča in če so za to zagotovljeni tehnični pogoji, delajo tudi od doma. Dnevno se število teh uslužbencev spreminja, saj so upravni postopki vezani tudi na udeležence v postopku, zaradi česar morajo biti uslužbenci občasno prisotni tudi na delovnih mestih na sedežu upravne enote.

Pričakujejo kadrovsko okrepitev

Glede obremenjenosti zaradi izdaje dokumentov, ki jim poteče veljavnost, je mag. Renata Kozan odgovorila, da trenutno na UE Kranj še ni povečanega obiska zaradi osebnih izkaznic, opažajo pa "rahel porast števila strank zaradi zamenjave starega vozniškega dovoljenja za novo, saj rok za zamenjavo poteče z 19. januarja 2023. S preobremenjenostjo na področju tujcev se srečujemo že nekaj let in konec leta 2021 smo prejeli soglasja za dodatne zaposlitve, zato z zaposlitvijo novega kadra pričakujemo, da se bo stanje na področju reševanja vlog tujcev izboljšalo."

Še tri večje nerešene denacionalizacijske zadeve

Skoraj po vseh upravnih enotah je še kakšen nerešen primer vračanja podržavljenega premoženja. Na Upravni enoti Kranj je bilo na primer od skupno 1549 denacionalizacijskih zadev do zdaj pravnomočno rešenih 1542 zadev, nerešenih je ostalo še pol odstotka. Med nerešenimi denacionalizacijskimi zadevami so še tri večje: vse pa se nanašajo na vračanje premoženja družine Majdič. V četrti nerešeni zadevi je potrebno odločiti le še o manjšem delu denacionalizacijskega zahtevka, sama rešitev v njej pa ni sporna.

Na vprašanje, kako da se reševanje zadev vleče že 30 let, je mag. Renata Kozan pojasnila, da je več vzrokov.

"Predvsem gre za zapletene in kompleksne zadeve, zato se v njih o vračanju podržavljenega premoženja odloča z delnimi odločbami, v zvezi s katerimi pa prav tako tečejo zahtevni in dolgotrajni ugotovitveni postopki. Tekom postopkov so podani številni predlogi, pripombe, zahteve ter se odpirajo tudi predhodna vprašanja (ničnost pravnih poslov, obnove postopkov, tudi obnove v zvezi z drugimi zadevami,…), zoper vse odločitve upravnega organa pa so nato vložena tudi možna pravna sredstva. Rešitev teh zadev je nadalje odvisna tudi od pridobitve dodatne dokazne dokumentacije in pridobitve različnih izvedenskih mnenj, v zvezi s katerimi pa se pojavljajo tudi problemi z njihovim plačilom. V teh zadevah je bilo podanih tudi več predlogov za sklenitev poravnav, ki se nato, kljub dolgotrajnemu dogovarjanju, niso rešile s poravnavo. Poleg tega zaključek teh zadev ni odvisen samo od upravne enote, ampak tudi od dela drugih organov, ki so vpeti v te postopke, to so predvsem pristojna ministrstva in vsa sodišča, tudi že Evropsko sodišče za človekove pravice."

O kateri zadevi je odločalo tudi že Evropsko sodišče za človekove pravice, iz UE Kranj niso razkrili.

Iz javno dostopnih objav pa je razvidno, da je sodišče v Strasbourgu julija 2020 Vitomirju Grosu, enemu od pravnih naslednikov denacionalizacijskih upravičencev družine Majdič, ki je bil tudi imenovan za skrbnika, priznalo, da je mu je Republika Slovenija kratila pravico do poštenega sojenja.

Gre za denacionalizacijski postopek zaradi zemljišč, po katerih potekajo javne poti. Vitomir Gros, ki je bil od leta 1990 do 1998 tudi župan Kranja, se je avgusta 2016 pritožil na Ustavno sodišče RS, ker je občina ti dve zemljišči opredelila kot javni poti, to pa ga je februarja 2018 zavrnilo.

Evropsko sodišče za človekove pravice, na katerega se je v nadaljevanju obrnil Gros, ker je, kot je navedel, država podržavila njegovi zemljišči, pa je ugotovilo, da mu je bila kratena pravica dostopa do sodišča, zato mu mora Republika Slovenija plačati 1500 evrov odškodnine in 2860 evrov za kritje sodnih stroškov, medtem ko je preostali del zahtevka zavrnilo.  
 

 

Komentarjev 0
Napišite prvi komentar!

Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.