Damjana Mustar v kranjski knjižnici dela že od leta 2003. Je mentorica v projektih Rastem s knjigo, Družinsko branje in drugih, vodi pa večkrat nagrajeni (tudi mednarodno) projekt Modro brati in kramljati, ki v Mestni knjižnici Kranj poteka že 10. leto in velja za enega od najuspešnejših projektov spodbujanja branja med odraslimi pri nas.
Ob priznanju so zapisali, da »Damjana Mustar s svojo strokovno in organizacijsko sposobnostjo ter sodelovanjem na različnih področjih tako znotraj Mestne knjižnice Kranj, v kateri je zaposlena, kot tudi širše, že vrsto let skrbi za ozaveščanje o pomenu branja, za razvoj bralne kulture na občinskem, regijskem in celo na nacionalnem nivoju. Svoje znanje in izkušnje paposreduje na različnih oblikah strokovnega usposabljanja.«
»Zelo sem vesela tega priznanja, ker vse to, kar delam, res delam za člane oziroma obiskovalce knjižnice, bralne skupine in vse tiste, ki jim bralna kultura nekaj pomeni. Predvsem pa sem vesela tega priznanja, ker vidim, da to opazi tudi širši krog ljudi, ki se ukvarja z bralno kulturo,« ne skriva zadovoljstva Mustarjeva.
Knjiga tudi v teh časih ostaja pomembna
Letošnje leto zagotovo najbolj zaznamuje pandemija novega koronavirusa. To je vplivalo tudi na delovanje knjižnic. V prvem valu so morale za kar nekaj časa zapreti svoja vrata, nekaj časa pa so bile zaprte tudi v drugem valu. V aktualnih ukrepih pa je izposoja gradiva možna, saj kot izjema knjižnice ostajajo odprte.
Knjiga je v teh časih za mnoge še bolj pomembna. To ugotavlja tudi Mustarjeva: »Pri nas ugotavljamo, da ljudje berejo enako, s tem da se je malo spremenil način izposoje gradiva. Sami namreč ne morejo brskati po knjižnih policah, kar pri nekaterih povzroča nekaj težav, vendar pa naročajo gradivo po elektronskih poteh. Tako se izposoja gradiva v bistvu niti ni zmanjšala v tem času.« Mustrova ob tem pravi, da je branje v tem času tudi neke vrste zdravilo: »Z branjem si človek malo zapolni čas in gredo misli drugam.«
Bralna srečanja potekajo na daljavo
Kljub temu, da so knjižnice lahko odprte, pa številne pomembne dejavnosti, s katerimi spodbujajo branje, ostajajo močno okrnjene. »Nas pa je že prvi val epidemije pripeljal do tega, da smo se začeli pripravljati na to, če pride do take situacije, da se ne bomo mogli družiti, kako bomo ohranjali stike. Dogovorili smo se, da se na termine, ko bi se morali dobiti recimo v knjižnici, si pišemo kakšen mail, se slišimo po telefonu, uporabljamo video konference. Vseeno pa moram pri tem reči, da je osebni stik nekaj čisto drugega kot pa komunikacija po spletu,« dodaja Mustarjeva.
Začel se je tudi Teden slovenskih splošnih knjižnic
Z današnjim dnem se začenja Teden splošnih knjižnic, ki pa je letos zaznamovan z epidemijo covida-19. Po besedah predsednice Združenja splošnih knjižnic Vesne Horžen se v knjižnicah zavedajo svojega poslanstva in utirajo drugačne poti do svojih uporabnikov. Teden bo v petek sklenil Dan splošnih knjižnic. Takrat bodo razglasili nagrajence najboljših projektov, ki so jih knjižnice prijavile na razpis Združenja splošnih knjižnic. Kot poudarjajo v združenju, je razveseljivo, da je kar 18 slovenskih splošnih knjižnic prijavilo svoje primere dobrih praks, med katerimi bo strokovni odbor združenja izbral najbolj inovativne in prepričljive projekte.