O tem, kakšne so trenutne razmere, smo zato vprašali v materinski dom. "Naš materinski dom spada med manjše materinske domove v Sloveniji, saj hkrati lahko sprejme največ štiri ženske z otroki. V letošnjem letu smo imeli nameščenih že osem žensk in enajst otrok, kar je enaka številka kot v celotnem lanskem letu," je razložila Martina Slak, vodja programa Materinski dom Gorenjske.
Pojasnila je, da se je v času po razglašenih epidemijah povečalo število klicev in sprejemov tako v varno hišo kakor tudi v materinski dom.
"Ugotavljali smo, da družinsko nasilje lani, ko nas je vse presenetil izbruh epidemije, ni prenehalo, ampak je najverjetneje še bolj tlelo med štirimi stenami. V času razglašenih epidemij je namreč število klicev močno upadlo. Predvidevamo, da si ženske zaradi negotovih razmer niso upale oditi od nasilnežev ..."
Zato iz društva vsem, ki v družini doživljajo nasilje, sporočajo, da se programa Varna hiša Gorenjske in Materinski dom Gorenjske izvajata neprekinjeno naprej ne glede na razmere. Pomoč in možnost umika od nasilja obstaja, je poudarila sogovornica.
Otroci, ki so priče in žrtve, težko zamenjajo okolje, zapustijo šolo in prijatelje ...
Glede težav otrok, ki se skupaj z materami zatečejo k njim, in bi potrebovali kontinuirano terapevtsko obravnavo (varuh človekovih pravic je povedal, da si prizadeva, da se uredi zakonodaja na področju psihoterapije, da bi posamezniki v stiski dobili ustrezno pomoč, op. a.), pa je Martina Slak navedla, da otroci težko doživljajo stisko ob družinskem nasilju ter ob odhodu od doma, to jim predstavlja travmatičen dogodek. In temu travmatičnemu dogodku je potrebno nameniti skrb za razrešitev.
Otroci včasih odhod od doma doživljajo kot rešitev in konec nevzdržnih razmer, včasih pa materi odhod zamerijo, saj imajo ne glede na razmere radi oba starša. Za otroke je neizmerno težko, ko zamenjajo okolje, zapustijo šolo in prijatelje, ne vedo, kaj bo, kdaj se bodo vrnili nazaj domov, se sploh bodo... Izgubijo občutek varnosti. Imajo veliko skrbi, pogosto postanejo oni »skrbniki« in želijo poskrbeti za ureditev razmer med staršema. Včasih so njihove stiske tako hude, da se tudi sami zatečejo v nasilna dejanja. Opažamo, da ima veliko »naših« otrok čustvene in vedenjske težave, motnje hranjena, odvisnosti z računalniki, telefoni, učne težave itd. Veliko se jih zdravi za motnjo pozornosti s hiperaktivnostjo (ADHD), večina njih pa nima nobene obravnave.
"Pri določenih otrocih bi s terapevtsko obravnavo lahko dosegli sprostitev stisk, vendar pa strokovnjakov ni ali pa je tovrstna oblika pomoči za starše predraga. Zdi se nam nujno, da bi na sistemski ravni dosegli in omogočili več tovrstnih (terapevtskih) obravnav za otroke in tako bi bilo manj čakalnih vrst pri specialistih, kliničnih psihologih in pedopsihiatrih," so prepričani v društvu Varna hiša Gorenjska.
