Industrijska cona Laze je v Kranju že več let ena glavnih črnih točk. Leži tik ob območju Natura 2000, objekti nimajo urejene kanalizacije, v coni pa imajo opravka tudi z nevarimi odpadki. V preteklosti je prišlo tudi do požarov, ki bi lahko ogrozili okolje. Glede slednjega so v zadnjem času kar nekaj postorili. Tako so namestili alarmne sisteme za javljanje požarov, ki takoj sprožijo gasilsko službo. V Gasilsko reševalna služba Kranj je vzpostavljen tudi 24-urni video nadzor nad Industrijsko cono Laze ter tako omogočena še dodatna preventiva. Pred leti so na območju Laz podjetja tudi odlagala nevarne odpadke, ki so sedaj zakopani pod zemljo. Vse to skrbi kot tudi ne pomirja tamkajšnje prebivalce, ki so se združili v Civilno iniciativo za zeleno Stražišče. Njihova glavna zahteva oziroma želja pa še vedno ostaja, da takšna industrija v to okolje ne sodi. »Izvirni greh je sam nastanek te mešane cone. Nekoč je tu relativno neškodljivo delovala zgolj opekarna in na to dejstvo so kasneje »obesili« težke industrijske obrate, najbolj tvegano okolje za Naturo 2000, vodovarstveno območje in avtohtone prebivalce. Posledično imamo danes nekatere dokazano izginule zaščitene habitate, druge vrste, vključno z ljudmi, pa so močno prizadete. Edina cesta v Laze je odslužena, kanalizacija se ureja od slabega k slabšemu, požari so vsakdanji v obratih, ki z gorečimi smetmi lahko ogrozijo tisoče ljudi, manjkajoča dokumentacija – vse to zaslužkarjem omogoča tudi brez dovoljenj 6 izlivov v Sorško reko. V Lazah živi 15 družin, kjer je veliko respiratornih obolenj in raka,« ob tem poudarja Marko Špolad iz Civilne iniciative za zeleno Stražišče.
So glavni krivec nevarni odpadki?
Na Mestni občini Kranj so v zadnjem času izvedli več meritev in ob tem ugotavljajo, da večjih odstopanj ni. Po njihovem so glavni problem nevarni odpadki, ki so jih na tem območju odlagala podjetja v preteklosti in jih zakopali. »Kot kažejo enoletne meritve, niso problem podjetja, ampak preteklo odlaganje nevarnih odpadkov. Mi smo še pred počitnicami bili večkrat na sestanku na Ministrstvu za okolje in prostor in jaz pričakujem, vsaj takšen je bil dogovor, da bo naslednji sestanek zelo kmalu. Na ministrstvu so dali kar nekaj zavez, tudi inšpekcija je opravila že svoje delo,« pojasnjuje kranjski župan Matjaž Rakovec.
V Civilni iniciativi se z njim ne strinjajo. Kot pravi Špolad, bližnji prebivalci meritvam ne verjamejo. »To je podobno, kot so v Anhovem namerili v podjetju čistejši zrak kot v Bohinju. Merilna naprava, ki jo je Mestna občina Kranj postavil v Lazah, je odvisna od lokacije, umerjenosti in kakovosti. Merijo pa prašne delce PM, SO2 in NOX. Prav slednji so pokazali 24-urno preseženo vrednost poleti, nekaj ur celo kritično. Po prijavi smo z Ministrstva za okolje dobili sporočilo, da take naprave pač niso umerjene in iz podatkov ni mogoče sklepati ne o onesnaževalcih ne o onesnaženju. Nekako tako je to, kot bi doping vrhunskih športnikov preverjali na 5 substanc,« dodaja Špolad. Glede odpadkov pa: »Recimo temu raje dobro skriti adut Mestne občine Kranj. Če so stara bremena, jih mora sanirati država, se pravi mi, davkoplačevalci. Nasprotno je arbitraren državni organ ARSO že 5. 12. 2017 ugotovil, da je Mestna občina Kranj zaradi malomarnosti odgovorna za veliko lokalno okoljsko škodo. Stranka v postopku za ugotavljanja odgovornosti za nastalo okoljsko škodo je okoljevarstvena organizacija Alpe Adria Green, ki zastopa Strašane. O dejstvih, da je MO Kranj odgovorna za to šodo, pa z občine niso obvestili niti Strašanov niti AAG.«
Izgradnja kanalizacije še vedno razdvaja
Mestna občina Kranj je kot pomembno rešitev za Industrijsko cono Laze ponudila izgradnjo komunalne infrastrukture. Sam postopek sicer stoji zaradi upravnega spora, a kot pravi župan Matjaž Rakovec so na občini tudi v tem času storili nekatere pomembne korake: »S skrbnikom Majdičevega premoženja, ki je tudi predstavljal problem, smo se uspešno dogovorili, tako da je trasa za bodočo kanalizacijo že začrtana. Zdaj čakamo samo še na razrešitev upravnega spora in ko to dobimo, jaz verjamem, da nam bodo dali prav, da začnemo lahko čim prej z izgradnjo kanalizacije za Industrijsko cono Laze.«
V Civilni iniciativi za zeleno Stražišče pa še naprej nasprotujejo načrtovani izgradnji kanalizacije. Kot pojasnjuje Špolad, je njihovo stališče, »da ne gre ne za trajnosten ne celosten, še najmanj pa evropski projekt. Na nedelujočo kanalizacijo na Ješetovi ulici ne priključujejo etno vasi, pač pa za okolje dokazano tvegano področje tudi, če ne bi bili v coni taki obrati, kot so. Stanovalci in celoten poplavni del Stražišča si je zaslužil kaj več kot novo fliko, ki je racionalna zgolj z vidika stroškov. Predstavlja tudi pomemben odklon od soglasno sprejetega sklepa na zboru krajanov. Tudi sam projektant priznava, da bi bila smiselna razširitev projekta na velik del Stražišča. Denarja seveda nikoli ni, a bolje da se najde prej kot slej. Nekoč se bo pač moral. Največji problem so za nas meteorne vode, ki bodo po natanko istih poteh in istih iztokih z manipulativnih in industrijskih površin pronicale v območje Nature 2000 in vodovarstveno območje Sorške reke.« Špolad sicer ob tem še dodaja, da sodbe ne prejudicirajo in bodo vsako odločitev spoštovali.
Se bo cona v Lazah širila?
Govora je bilo tudi, da bi objekte, ki so trenutno v Lazah, preselili v bodočo poslovno cono v Hrastjah, a kot pravi župan Rakovec gre za velike stroške, ki pa jih občina nima. »Gre za privatna podjetja, ki so svoje premoženje vložila v industrijsko cono in ta industrijska cona je dejstvo in kakršno koli razmišljanje, da bi se kdo preselil, je iluzorno pričakovati, če se s tem ne strinja lastnik. Naša naloga kot Mestne občine Kranj je, da omogočimo, da imajo vso možno infrastrukturo – zato je občina pripravljena, da investira v izgradnjo kanalizacije, da zgradi novo povezovalno cesto, nov vodovod, skratka, da se območje infrastrukturno uredi. Naslednja stvar pa je varstvo narave. Kot kažejo enoletne meritve, niso problem podjetja, ampak preteklo odlaganje nevarnih odpadkov. Mi smo še pred počitnicami bili večkrat na sestanku na Ministrstvu za okolje in prostor in jaz pričakujem, vsaj takšen je bil dogovor, da bo naslednji sestanek zelo kmalu. Na ministrstvu so dali kar nekaj zavez, tudi inšpekcija je opravila že svoje delo,« pojasnjuje Rakovec.
V Civilni iniciativi za zeleno Stražišče pa ob tem razpolagajo s podatkom, da se namerava sama cona širiti. »Po ustaljenem vzorcu neobveščenosti so obstoječi deležniki v coni pokazali interes za širitev v spodnji, še nezazidan del. Samega področja cone naj ne bi širili, prav tako se podjetja z okoljevarstvenim dovoljenjem ne morejo širiti, pa vendar so se takoj pojavili dobro obveščeni prodajalci, ki za lepe denarce prodajajo zemljišča izključno za industrijsko rabo. Prebivalci se bojijo, da bodo zazidani med zadušljive štiri stene,« je bil jasen Špolad. Tudi občina sicer o dodatni širitvi industrijske cone, razen na obstoječem območju, ni seznanjena. »Če bi slučajno prišlo do tega, bi morala Mestna občina pripraviti vso potrebno dokumentacijo, potem pa je v rokah mestnih svetnic in svetnikov, ali to sploh podpreti ali ne. Ampak, glede na to da je kar precej negodovanja in nestrinjanja, jaz dvomim, da bi tukaj lahko prišlo do širitve,« pojasnjuje župan Rakovec.
