Delovne akcije se je udeležilo skupno dobrih sto ljudi, od tega 36 dijakov Biotehniškega centra Naklo že v petek, v soboto pa 55 prostovoljcev s skupno 13 koordinatorji. Ti so se več vrst invazivnih rastlin lotili na desetih različnih lokacijah. Sprejeli in usmerjali so jih usposobljeni koordinatorji, rastline pa so, opremljeni z rokavicami, nekateri tudi z motikami, odstranjevali predvsem s puljenjem s korenino vred, saj se le na ta način lahko prepreči ponovno rast prihodnjo sezono.
»Tujerodne rastline so v Kranju žal precej razširjene in se že vidi njihov negativni vpliv – izpodrivajo domorodne vrste, povzročajo gospodarsko škodo in lahko negativno vplivajo tudi na človeško zdravje. Žal v preteklosti ni bilo namenjene dovolj skrbi za njihovo odstranjevanje, poleg tega so števili sadili in še vedno sadijo tujerodne rastline, ki prej ali slej prevzamejo primat, težava je tudi zeleni obrez, ki ga ljudje odmetavajo v naravo, in se na ta način invazivke zasajajo, širijo, zasedajo prostor domorodnim vrstam. Odstranjevanje invazivk je dolgotrajni proces, ki zahteva več let dela in vztrajnosti, zato bo treba takšne akcije organizirati redno nekaj naslednjih let,« je povedal župan Mestne občine Kranj Matjaž Rakovec.
»Z letošnjo akcijo Očistimo Kranj invazivk smo uspešno zastavili temelje boja proti invazivkam v kranjski občini, na katerih pa bo v prihodnjih letih treba še graditi. S pogledom v prihodnost se že prihodnje leto nadejamo novih uspešnih poglavij v zgodbi odstranjevanja invazivnih tujerodnih vrst in že zdaj vabimo vse zainteresirane k sodelovanju. Pri načrtovanju akcij so pomembni podatki o lokacijah, na katerih se pojavljajo invazivke, zato vabimo vse, ki jih opazijo v naravi, naj sporočijo podatke o lokacijah v spletno ali mobilno aplikacijo invazivke.si, katere uporaba na terenu je zelo preprosta, sporočeni podatki pa zelo pomembni,« pa je pozvala Sonja Rozman iz kranjske enote Zavoda RS za varstvo narave.
V kranjski občini sicer v zadnjih letih zatrtju invazivk namenjajo precej pozornosti. Pajesene na zelenih površinah jim je že uspelo izkoreniniti, v poletnih mesecih ob občinskih cestah odstranjujejo pelinolistno ambrozijo, dobro pa se proti japonskemu dresniku obnese tudi metoda prekrivanja s filcem in sekanci, ki so jo uvedli lani. Na Zlatem polju so ga praktično izkoreninili, pri nadvozu nad avtocesto na Kokrici je težava, ker vedno znova in spet požene z avtocestne strani. Tam, kjer ga redno kosijo vsaka dva tedna, pa je dresnika po enem letu občutno manj.
