Prejšnji teden je, kot smo že poročali, izbruhnilo nezadovoljstvo med starši otrok, ker morajo z otroki čakati na prostem pred zdravstvenim domom. Opozorili so na diskriminacijo otrok, neustrezne razmere in domnevno pomanjkljive obravnave ter zbrali podpise za peticijo oziroma skupno pritožbo na različne naslove. Neutemeljne očitke je najprej zavrnila direktorica ZD Kranj, pozneje pa tudi vse zdravnice, pediatrinje, zaposlene v zdravstvenem domu.
Kot je navedeno današnjem v sporočilu za javnost, je zabojnik pred zdravstvenim domom kratkoročna rešitev. Zdravstveni dom Kranj jo je, kot so vnovič poudarili, vzpostavil v času epidemije covid-19, velja pa tudi v obdobju izjemnega porasta okužb z raznovrstnimi virusi.
Direktorica Zdravstvenega doma Kranj Lilijana Gantar Žura, dr. med. spec.spl. in urg. med.
"S prostorskim ločevanjem otrok z infekcijskim stanjem od drugih obolelih smo preprečili dodaten prenos okužb oziroma še večji izbruh, s tem pa posledično morebitne zdravstvene zaplete pri otrocih, ki imajo od začetka epidemije covida-19 izdatno oslabljen imunski sistem. S toplejšim vremenom bo okužb manj, zato bomo zdravstveno oskrbo za otroke še v tem mesecu izvajali v čakalnici," je navedla v sporočilu direktorica ZD Kranj Lilijana Gantar Žura.
O omenjeni problematiki je direktorica ZD Kranj spregovorila tudi na današnji seji mestnega sveta Mestne občine Kranj.
Najprej pa je svojo slabo izkušnjo, ko je dvakrat z bolnim otrokom čakala na mrazu, izpovedala mestna svetnica Sandra Gazinkovski (Igor Velov - Lista za razvoj Kranja). "Izbrano pediatrinjo sem klicala 40 krat, a je nisem mogla dobiti na telefon. Ker je potem dvignila telefon že medicinska sestra druge pediatrinje, so naju napotili na zabojnik. Grelec ni bil vključen, nihče mi ni pojasnil, da bi lahko parkirala avto kje bližje ... In sva čakala. Zunaj je bil minus, otrok pa s temperaturo 38 stopinj. Sam pregled je trajal osem minut. Zgodba se je nato ponovila še enkrat, na nedeljo, ko naju je dežurna napotila v zabojnik. Spet sva 15 minut čakala na mrazu. Zaradi dehidracije so potem otroka napotili v bolnišnico na Jesenice..." Dejala je, da zdaj pričakuje, da se kaj podobnega v Kranju ne bo več dogajalo in da pričakuje rešitve ob morebitni novi epidemiji.
Lilijana Gantar Žura, ki je, kot je dejala, najprej zdravnica (dr. med. spec. spl. in urg. med.) in nato direktorica, je najprej dejala, da se opravičuje, nato pa je opozorila, da bi grelnik moral biti vklopljen, ter še, da so zabojniki začasna rešitev in da iščejo druge možnosti.
Na očitke o slabi odzivnosti na telefonske klice je povedala, da v posamezno ambulanto dnevno prejmejo kar tisoč klicev in da je ob pomanjkanju zdravstvenega osebja nemogoče vse sprejeti v pričakovanih časih. Ponovno je opozorila na pomanjkanje zdravnikov na primarnem nivoju (še posebej pediatri in družinski zdravniki), ki je izrazito prisotno že od leta 2008.
"Imamo 53 zdravnikov družinske medicine, od teh jih je sedem na porodniški. Mlade zdravnice ne želijo več delati kot prejšnje, kot sem na primer delala tudi jaz, ampak uveljavljajo skrajšani delovni čas iz starševskega naslova..."
Na pripombo, zakaj je treba otroke obravnavati v zabojniku, pa je Lilijana Gantar Žura odgovorila, da se otrok ne testira na covid-19. "Če vam rečemo, da ga peljite testirati... ali boste to storili?... Ne predstavljam si, da bi si želeli, da bi vaš bolan otrok čakal skupaj z drugim bolnim otrokom. Drugi bolni otrok prinese dodatne možnosti za bolezen. Bile so že hude komplikacije. Pomembno mi je zdravje otrok, ne politika. Ne prostor, pomembno je, da otrok ni izpostavljen dodatnim tveganjem. To bi moralo biti pomembno tudi vam, kot mami..." je dejala Lilijana Gantar Žura.
A mestna svetnica Sandra Gazinkovski je vztrajala in razložila, da ji je to seveda pomembno, samo da se ji ne zdi ustrezno z bolnim otrokom čakati na mrazu in da si prizadeva za rešitve.
Zdravstveni dom Kranj ima, kot je dejala direktorica, v Mestni občini Kranj opredeljenih 46.282 odraslih pacientov, 27.094 jih je iz drugih občin.
"Ne piše se nam tako slabo. V dogovoru sem z dvema zdravnicama, ki ju bomo ukradli drugim zdravstvenim domovom. Meni je važen naš zdravstveni dom. Pridobili smo tudi tri zdravnice z območja nekdanje Jugoslavije, eno iz Bosne, eno iz Srbije in eno iz Makedonije. Vse tri so zelo zelo dobre družinske zdravnice. Problem je C1 (izpit na ravni odličnosti iz znanja slovenščine, op. a.), vse pa so že pridobile državljanstvo. Klicali so me tudi zdravniki iz Ukrajine, ki bi želeli delati tu. Takoj sem poslala pobudo zdravniški zbornici, da bi organizirali tečaj slovenskega jezika za ukrajinske zdravnike, a se je ustavilo, ker bi državni zbor moral sprejeti, da je njihova licenca začasna. A nihče tega ni bil pripravljen storiti," je opozorila direktorica.
Na to trditev se je odzval mestni svetnik Branko Grims (SDS) in pojasnil, da je seja, vezana na vojno v Ukrajini, v parlamentu predvidena na začetku maja, glavna težava pa da je v tem, ker je gradivo še v pripravi.
Na vprašanje, kaj bodo naredili za otroško primarno zdravstvo, je Lilijana Gantar Žura ponovila, da bodo obravnave poskušali spraviti v otroški dispanzer, čeprav epidemiološke razmere trenutno niso dobre ... "Naš zdravstveni dom ni zgrajen za infekcijske bolezni. Očitali so mi, ko sem v tem kontekstu omenjala bolnico Franjo... Naj povem, da je bil moj dedek ustanovitelj bolnice Franje in da je bolnica Franja imela posebno infekcijsko barako, kjer so sprejemali bolnike. Vsi zdravstveni domovi pa nimamo posebnega prostora. Pred covidom smo imeli ošpice in ta izkušnja nam je dala pot, kako odreagirati. Iščimo možnosti, prosim, da se činprej lotimo Severnih vrat (eden od stolpičev bo namenjen zdravstvu, op. a.). Kajti četudi zdaj dobimo šest družinskih zdravnikov, jih nimamo kam dati, ker ni prostora," je sklenila Lilijana Gantar Žura.
