Matjaž Rakovec, župan MOK, je izrazil hvaležnost vsem prebivalcem občine. Denar za defibrilatorje se je namreč zbralo z njihovo pomočjo, saj so delež dohodnine namenili društvu. "Zahvala gre tudi Društvu AED in projektnemu vodji Samu Oblaku. Mi pa se zavezujemo, da bo denar koristno uporabljen in bomo del sredstev za nakup osem novih naprav prispevali tudi iz proračuna," je še dodal.
MOK se je obvezala kupiti in namestiti osem novih naprav, ki rešujejo življenja, in sicer v Britofu (dva), na Golniku, v Hrastjah, na Joštu, na Kokrici, Primskovem in v Stražišču.
Pobuda za nakup defibrilatorjev je nastala že lani. Društvo AED Slovenija je večkrat postavilo svojo stojnico v nakupovalnih središčih in tam nagovarjalo mimoidoče, da bi del dohodnine namenili njim in da bo zbrani denar šel za nakup defibrilatorjev. "V Kranju je bil odziv res zelo velik, tako da smo se z županom že pogovarjali o tem, da bi bili lahko v prihodnje večkrat prisotni tudi na kakšni od številnih kranjskih prireditev," je dejal Samo Oblak, projektni vodja Društva AED Slovenija. Dodal je, da taka dobrodelnost prav nič ne stane, preverjeno pa rešuje življenja.
V letošnjih načrtih tudi nakup nove opreme
Do zdaj je v MOK nameščenih že 68 defibrilatorjev, njihove lokacije pa so označene na posebnem zemljevidu na spletni strani občine. MOK je avgusta leta 2020 prejela certifikat srcu prijazna občina, občanom pa je brezplačno na voljo tudi mobilna aplikacija iHELP, s katero lahko hitreje sprožijo klic na pomoč. Prikazuje tudi mrežo defibrilatorjev, vsebine prve pomoči, lokacije zdravstvenih ustanov in podobno.
Poleg nakupa in postavitve novih defibrilatorjev je za MOK v letošnjih načrtih tudi nakup nove opreme za prve posredovalce.
Prvih nekaj minut po srčnem zastoju ključnih za pravilno ukrepanje
Podatki Rdečega križa kažejo, da vsako leto več kot 1500 ljudi doživi srčni zastoj. Pri tem začnejo možganske celice odmirati že med prvimi tremi do petimi minutami. Ker je čas do prihoda reševalcev na kraj dogodka običajno daljši, je ključno, da znajo očividci pravilno ukrepati. Če bi ti nemudoma začeli izvajati temeljne postopke oživljanja, bi namreč pred prihodom reševalcev lahko rešili kar od dva- do štirikrat več življenj.
V prvem koraku je pomembno prepoznavanje stanja. Če se oseba ne odziva in ne diha, gre za srčni zastoj. V naslednjem koraku kličemo na številko 112, na kateri prejmemo navodila, kako oživljati in kje se nahaja najbližji defibrilator. Zatem je nemudoma treba začeti s stisi prsnega koša – na sredini – od pet do šest centimetrov v globino in s frekvenco 100 stisov na minuto. Če je le mogoče, se oživljanje izvaja s pomočjo defibrilatorja vse do prihoda reševalcev. Za uporabo defibrilatorja so nam v pomoč slikovna in zvočna navodila. Zastoj srca, ki se zgodi izven bolnišničnega okolja, je namreč najpogostejši vzrok smrti v razvitih državah. Preživi le vsaka deseta oseba, ki doživi srčni zastoj.