Matjaž Rakovec je 58-letni univezitetni diplomirani ekonomist, 19 let je bil zaposlen v Zavarovalnici Triglav: od leta 2009 do 2013 kot predsednik uprave, dvakrat je prejel nagrado Naj finančnik leta. Je rojen v Kranju, a je dolgo živel v Ljubljani. Leta 2018 se je včlanil v stranko SD, z njeno podporo je v Kranju zmagal na županskih volitvah decembra 2018. Zdaj podobno upa, da mu zaradi trdega in predanega dela uspelo tudi na prihajajočih volitvah. Z njim smo se pogovarjali v njegovi pisarni.
Županski stol v Kranju, na katerem je naslikan občinski grb, ima v ohišju poseben magnet. Ta na vsaka štiri leta sproži, da se zanj "zagrebe" več kandidatov. To drži?
Če govorimo figurativno, je to res. A županska funkcija še zdaleč ni zgolj častna funkcija. Občinska uprava je v teh časih kot podjetje z dobrimi sto zaposlenimi, pri čemer ima občina bistveno več deležnikov, od prebivalcev do podjetij ter kulturnih, socialnih in športnih ustanov. V podjetju se tudi navadno ukvarjamo predvsem s kupci na določenem področju, medtem ko prebivalci občine nastopajo v več različnih vlogah: kot občani, člani športnega društva, člani knjižnice, obiskovalci prireditev, uporabniki komunalnih storitev, ... Zato je voditi občino zahtevnejše kot voditi podjetje.
Pa še občutek, da se delo pravzaprav nikoli ne konča ... Konča se denimo projekt. Tudi vi ste že večkrat dejali, da se v štirih letih ne da storiti vsega, kar bi radi storili, zato ste že pred lokalnimi volitvami leta 2018 napovedali, da se boste potegovali za dva županska mandata. Ali se utegne zgoditi, da tudi v osmih letih ne bo možno storiti vsega, kar bi radi storili?
Se strinjam, da gre pri občini za nikoli dokončano zgodbo. A takšno je življenje, se nenehno razvija in vrti naprej, in to je tudi občina. Če ponazorim s primerom: naredili smo Kovačnico, podjetniški inkubator. Tam bo 80 novih delovnih mest za mlade, kar pomeni, da bi ti mladi radi živeli v Kranju. Zato jim bomo zagotovili tudi nova stanovanja, vrtce, šole, zdravstvene storitve, ... Skratka: ko rasteš, rasteš na vseh področjih. Ko narediš eno stvar, ima daljnosežne posledice za različna področja.
Glede tega, ali v osmih letih ne bo možno narediti vsega, se moramo zavedati, da imamo pri prostorskem načrtovanju vedno veliko izzivov z zavodom za varstvo kulturne dediščine in drugimi državnimi institucijami. Zato se lahko kadarkoli zgodi, da se zadeve zavlečejo, pa na to nimaš vpliva. Za sprejetje Občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN) je treba denimo pridobiti tudi po 26 soglasij različnih institucij. A ključno je, da se na koncu projekti izpeljejo. In izpeljali jih bomo. Zagotovo.
Vam je osebno žal za kakšno stvar, za katero ste si prizadevali v teh štirih letih, a je niste mogli uresničiti?
Hokejska dvorana. Realizirali jo seveda bomo v dveh mandatih, kakor je bil načrt. A sem pred prvim mandatom resnično verjel, da imamo možnosti, da bi jo že prej. Izkazalo se je, da ni bilo dovolj velikega zemljišča in tako zemljišče bomo pridobili leta 2023. Druga stvar – če nadaljujem v športu – je, da so nam vzeli tekme svetovnega pokala v športnem plezanju, ker potrebujemo primernejšo plezalno dvorano. Kranj bo dobil primerno dvorano, ki jo bomo realizirali v obliki javno-zasebnega partnerstva.
Potem imamo v Kranju tudi začasno avtobusno postajo že 51 let. Za razrešitev te problematike je bilo več predlogov, a nihče pred nami ni pomislil, da bi bilo najbolje zgraditi centralni potniški terminal ob železniški postaji, če želimo spodbuditi zeleno strategijo. Mi smo pripravili vse podlage za to. Ključno dejstvo pa je, da smo pri tem odvisni od Slovenskih železnic oziroma Direkcije RS za infrastrukturo (DRSI), saj je projekt povezan s prenovo železniške postaje. Z razširitvijo gorenjske proge v dvotirno progo, ki jo pričakujemo v prihodnjem mandatu, naj bi se industrijski del tirov premaknil proti Naklemu, tako da se bo na kranjski železniški postaji sprostil prostor za potniški terminal. V Mestni občini Kranj računamo, da se bodo dolgotrajni postopki čimprej iztekli v prid našim načrtom.
Vsekakor vidim luč na koncu predora za izgradnjo doma upokojencev, ki ga v Kranju čakamo že desetletja. Tukaj ne bo problema. V načrtu je tudi gradnja stanovanj – 1000 jih bo zagotovo v naslednjem mandatu, nekatera že gradijo. Malo pa sem razočaran, ker v prvi obravnavi (na zadnji oktobrski seji, op. a. ) mestni svetniki niso sprejeli odloka o stanovanjskem skladu. Pri tem skladu gre za možnost, da bi mladi pridobili stanovanja. Omenjeni odlok bomo zato dali v sprejemanje v prihodnjem mandatu mestnega sveta.
Pomembno je, s kom se obdaš pri svojem delu, koga izbereš za svetovalca ... Ste imeli v svojem prvem županskem mandatu dobre izkušnje s sodelavci, svetovalci?
Z zaposlenimi v mestni upravi imam zelo dobre izkušnje. Med vodilnimi iz prejšnje občinske uprave tako nisem zamenjal skoraj nikogar, prišlo pa je nekaj novih sodelavcev. Ljudem je treba zaupati, jih pohvaliti, slabe odločitve pa sprejeti nase. Verjamem v svoje sposobnosti, da zaposlene spodbudim, da delajo še več, bolje in povezani v timu. Delujemo tako, da zberemo čim več informacij, potem pa v skupini skozi t. i. brainstorming sprejmemo odločitev. Moje vodilo je bilo vedno, da je treba sodelavce, ki so strokovni na svojih področjih, upoštevati in jim zaupati. Gradimo pa v občini na tem, da se počasi zamenja kultura, kar je dolgotrajen postopek in za to sta potrebna dva ali pa še več mandatov.
Županska funkcija je zahtevna, pravzaprav traja 24 ur na dan. Tudi med dopustom ste še vedno župan.
Ključnega pomena je – to dopovedujem tudi sodelavcem – da si mora vsak vzeti prosti čas zase, družino in najbližje. Ko sem tu, v Kranju, sem res župan 24 ur na dan. Ko pa grem na dopust, moji sodelavci vedo, da se z menoj posvetujejo le o najbolj nujnih odločitvah. Vse drugo teče naprej brez mene. Delo na občini smo namreč vzpostavili tako, da gre lahko za krajše obdobje naprej brez vrhovnega odločevalca. In smo spet smo pri tem, da ko imaš ob sebi ekipo, ki ji zaupaš, lahko pelje stvari dalje. Ker možgane je kdaj treba dati na pašo in si odpočiti.
Kam greste vi na pašo?
Vsako jutro vstanem relativno zgodaj in naredim nekaj telovadnih vaj, da sem čez dan bolj elastičen. Med 5. in 6. uro grem na sprehod s psom in takrat še ni telefonskih klicev ali obiskov. Tudi potem, ko pridem domov, še malo telovadim, zajtrkujem in potem se okoli 7.30 do 8. ure odpravim v službo. Ob koncih tedna, ko imam prosto, grem rad v Kranjsko Goro ali na morje. Moja res velika želja pa so potovanja – tedaj si privoščim največ odklopa.
Imate še kakšno neuresničeno željo? Mislim, na potovanje ... Ali pa ste bili že povsod?
Nisem bil še povsod. Videl sem veliko sveta, nisem pa še bil v Avstraliji in na Novi Zelandiji. Najbolj me privlačijo Azija, Južna in Srednja Amerika. Moja velika, še neuresničena želja, je potovati v Ruando in opazovati gorile.
Kot športnik ste nekoč tudi veliko plavali. Še plavate, igrate vaterpolo?
Plavam le takrat, ko sem na dopustu, na morju. Sem pa član veteranske vaterpolo ekipe in sem že razmišljal, da bi se ji po dolgem času vnovič pridružil. Vsakodnevno plavanje sem opustil med obdobjem korone. Ko sem bil še v prejšnji službi, sem imel navado, da sem pred odhodom v službo odplaval 45 minut. To je dobro za hrbtenico. No, je pa zanimivo, da zdaj, ko živim čisto blizu bazena v Kranju, tega ne počnem več.
Na kateri dosežek in na koga ste v svojem življenju najbolj ponosni?
Ponosen sem na to, da sem se izoblikoval v človeka, ki zna poslušati in voditi ljudi. Imam občutek, da sem dobrodošel v družbi. Spoštujem ljudi. V zasebnem življenju bi izpostavil, da imam dve zlati hčeri in široko družino, ki se ji veliko posvečam. Ko omenjam družino, imam v mislih tako ženo kot očeta, sestro, svoji hčeri, ženine otroke in tudi druge sorodnike. Za njih si res vzamem čas. Tako imamo v hiši vedno veliko družinskih in tudi prijateljskih obiskov ... Lahko rečem, da sem ponosen na to, kar sem in da živim pošteno. Ker pa bi Kranju rad dal še več, sem se odločil za vnovično kandidaturo za župana. Pri tem pa sem ponosen tudi na vse, kar nam je uspelo uresničiti v prvem mandatu, ki se zaključuje. In na vse, ki so k temu pripomogli.
on je lahko ponosen na ŠIPTARJE.