V okviru 14-mesečnega in 90 tisoč evrov vrednega projekta, sofinanciranega z evropskimi in državnimi sredstvi, so se povezali socialno podjetje Lokatur, podjetje M Sora, Občina Žiri, Šolski center Škofja Loka, Razvojna agencija Sora in Ekologi brez meja. Glavni namen projekta je bil ponovna uporaba odsluženega lesa za izdelavo urbanega pohištva ter ozaveščanje ljudi s predavanji in predstavitvami o načinih in možnostih ponovne uporabe ter pomenu prehoda v krožno gospodarstvo.
O tem, kaj so pridobili s sodelovanjem v projektu mladi lesarji v Šolskem centru Škofja Loka, smo se pogovarjali z Ireno Leban, ki na Srednji šoli za lesarstvo in na Višji strokovni šoli poučuje strokovno teoretične predmete.
Na ekskurzijo navdiha v Žiri
"Pomembno je, da je to bil razvojno-ustvarjalni proces, v katerem so dejansko imeli pomembno vlogo dijaki, ko so razvili in izdelali prototipe izdelkov ... Skupina dijakov je najprej odšla na ekskurzijo navdiha v Žiri, kjer so obiskali podjetje M Sora in skladišče odsluženega lesa, dobili so nekaj informacij o kraju, ogledali so si mesta, kjer bo stala urbana oprema. V Šolskem centru so pozneje še predavali strokovnjaki, ki preučujejo lastnosti in možnosti ponovne uporabe odsluženega lesa," je dejala sogovornica.
Dijaki so v okviru pouka izdelali 40 klopi iz odsluženega lesa, po glasovanju pa je bila za najboljšo izbrana klop Eve Kokelj. Iz tega prototipa so nato v podjetju M Sora iz starih tramov izdelali 20 klopi.
Klop iz starih tramov po zamisli Eve Kokelj.
Po prototipu Eve Kokelj so v podjetju M Sora izdelali 20 klopi. Te že stojijo na različnih mestih v Žireh.
K sodelovanju pri Lesnem feniksu so bili povabljeni tudi študenti lesarstva in Klemen Mezeg je razvil zanimivo oblikovano garderobo za preoblačenje. Ker je garderoba izdelana iz krivljenih elementov, je najprej preizkusil, ali odslužen les lahko kvalitetno krivimo in bo zato primeren za njegov izdelek. Decembra je uspešno uspešno zagovarjal diplomsko nalogo.
"Ta garderoba oziroma preoblačilnica je zelo harmonična, v merilu zlatega reza, pritegne pozornost," je zadovoljna Irena Leban, ki je bila tudi mentorica omenjenemu študentu.
Preoblačilnica že stoji na betonski ploščadi ob kopališču Pustotnik ob reki Sori na koncu Žirov, tam bodo namestili tudi devet ležalnikov, prav tako izdelanih iz odsluženega lesa.
Les ni neomejena dobrina
Glede na to, da je Slovenija ena najbolj pogozdenih evropskih držav, mnogi Slovenci menijo, da imamo lesa na pretek in da bo tako tudi v prihodnje. Toda Irena Leban pravi, da to nujno ne drži. Pomembno je ozaveščanje, da les ni neomejena dobrina.
"Drevesa so pomemben ponor ogljikovega dioksida, ki kot toplogredni plin pospešuje podnebne spremembe. Dalj časa kot uporabljamo lesene izdelke, dalj časa je zaklenjen ogljikov dioksid v lesu in s ponovno uporabo odsluženega lesa to obdobje še dodatno podaljšujemo. Pri mladih lesarjih se mi zdi zelo pomembno, da v okviru izobraževanja spoznajo pomen dreves in še posebej lesa ter mnogotere možnosti ustvarjanja, obdelave in uporabe," je poudarila ob koncu.
Spletni dogodek Novo življenje lesa: krožno gospodarstvo v praksi, bo v torek, 19. januarja ob 17. uri prek aplikacije ZOOM. Prijave zbira društvo Ekologi brez meja na povezavi do ponedeljka, 18. januarja. Prijavljeni bodo dan pred dogodkom na elektronski naslov prejeli povezavo za spremljanje dogodka.
