Ob upokojitvi mu je zaigral tudi orkester

Slovesnosti so se udeležili minister za notranje zadeve Aleš Hojs, državni sekretar Franc Kangler, generalni direktor Direktorata za logistiko in nabavo na MNZ Matjaž Vede, direktor Uprave za policijske specialnosti mag. Martin Jazbec, vodja Letalske policijske enote Dejan Kink, pomočnik vodje LPE in obenem vodja Posebne policijske enote – Gorske enote Robert Kralj, vodja pilotov v LPE Igor Podjed, vodja Letalsko-tehničnega oddelka Matjaž Jurjevec, kustodinja in vodja Muzeja slovenske policije Darinka Kolar Osvald in direktor Parka vojaške zgodovine Pivka mag. Janko Boštjančič. Sodeloval je tudi Policijski orkester.

V imenu Policije oziroma ministrstva je vodja Letalske policijske enote Dejan Kink direktorju Parka vojaške zgodovine Pivka mag. Janku Boštjančiču helikopter simbolično predal v nadaljnjo hrambo. Helikopter je s tem postal del zbirke Muzeja slovenske policije, kasneje pa bo stalno razstavljen kot eksponat v Parku vojaške zgodovine v Pivki, enako kot policijski čoln P-111, ki so ga tam razstavili novembra 2021.

S policijskim helikopterjem Agusta Bell AB-212 so se praktično do danes lahko opravljale vse naloge Letalske policijske enote. Uporabljal se je predvsem za prevoz ljudi in opreme, desantiranje specialnih in posebnih enot iz helikopterja, reševanje v gorah, izvajanje helikopterske nujne medicinske pomoči in druga zahtevnejša operativna dela.

Zaposleni v Letalski policijski enoti so ob slovesu svojega helikopterskega "staroste" prispevali spominski zapis, iz katerega se da razbrati, kako veliko, tudi čustveno vrednost je imel zanje in kako navezani so bili na to plovilo:

Zvoku, ki prerašča v bobnenje, so ameriški vojaki že pol stoletja nazaj, v času vietnamske vojne, rekli "zvok svobode". Njegov prepoznavni zvok je pomenil rešitev, odhod, evakuacijo z bojišča, pobeg s polja gotove smrti. Pol stoletja zatem enak zvok pomeni enako odrešitev. Rešitev ponesrečenega planinca sredi Julijskih Alp, urgentni prevoz novorojenčka ali pa transport poškodovanega v prometni nesreči. Ta zvok predstavlja znani, takoj prepoznavni ropot, mlatenje dvokrake helikopterske lopate, ki pomeni samo eno: prihod helikopterja Bell-212. Kot kaže, so nekateri stroji vendarle posebni. Zaznamujejo trenutek ali pa kar nekaj desetletij. Rešujejo življenja in pomagajo napisati zgodbo o takih trenutkih in takem stroju, kot je S5-HPB ali tudi "Sierra Five, Hotel Papa Bravo".

Začetki uporabe tega vsestranskega helikopterja

Slovenski "Huey" je svoje delo pod Alpami pravzaprav začel kot jugoslovanski. V tistem času je bil namreč formalno uvožen v Jugoslavijo (SFRJ), tako kot kar nekaj ostalih modelov helikoperjev Agusta Bell 212. Helikopter je bil izdelan v Italiji in je svoje delo začel z registrsko oznako YU-HCJ, zaključuje pa jo kot S5-HPB. Pravzaprav nekateri viri kažejo, da je bil prav ta helikopter izdelan v ZDA kot "modelni" model, na podlagi katerega so nato v tovarni Agusta začeli izdelovati licenčne AB-212. Pod to registrsko oznako je letal dolga desetletja, pri tem pa opravljal celo vrsto nalog. Helikopter je bil sprva namenjen kot podporno sredstvo policijskim nalogam, a je ob tem prihajalo do novih pobud in potreb. Tako se ga je začelo uporabljati tudi v gospodarstvu, predvsem za transport vseh vrst tovora, kjerkoli, kadarkoli in kamorkoli.

Podobno je bilo z reševanjem. Začelo se je z gorskim reševanjem, nadaljevalo pa z medbolnišničnimi prevozi, helikoptersko nujno medicinsko pomočjo, izobraževanjem in usposabljanjem ter razvojem najzahtevnejših novih tehnik stenskega reševanja. Pri vsem tem so imeli ključno vlogo ljudje in tehnika ter zaupanje prvih v drugo. Sem spada tudi šolanje in usposabljanje posadk ter tehničnega osebja oziroma celotne tehnično-podporne ekipe, tako v hangarju kot na terenu.

Pri vsem tem pa ni šlo brez izrednih dogodkov. Žal tudi brez nesreč ne, saj je bil ta helikopter neposredno udeležen pri nesreči gorskih reševalcev na Okrešlju. Pri drugih nesrečah so pomočjo tega helikopterja odpravljali posledice in reševali, kar so lahko.

Imenovali so ga Bravo

Zračna plovila v Sloveniji in po vsem svetu se označujejo z registrskimi oznakami. Ta, ki jo je nazadnje "nosil" slovenski Huey, je bila S5-HPB. Piloti, mehaniki, reševalci in letalski navdušenci pa helikopter AB-212 v letalskem žargonu imenujejo preprosto Bravo. Bravo je daljnega leta 1980, ko se je pridružil takratni letalski enoti milice, pomenil skokovit tehnični napredek. Od obstoječih helikopterjev AB-206 Jet Ranger je omogočal več nosilnosti (ljudi in tovora) ter daljši doseg letenja, s čimer se je odpirala povsem nova paleta nalog. Poleg vsega pa je imel dva motorja, kar je pomenilo večjo varnost letenja.

Idealen za transport oseb in tovora

S svojo veliko kabino, izhajajoč iz "vietnamskega" helikopterja Huey UH-1 (s civilno oznako Bell 205), je brez težav peljal 12 oseb in še dva pilota. Z njim smo prevažali material za obnovo in izgradnjo in oskrbo planinskih postojank. Z gotovostjo lahko zatrdimo, da brez tega helikopterja ne bi bilo planinskih koč na Kredarici, Vogarju, Stolu, Krnu, Doliču, Prehodavcih, Sedmerih Jezerih in še nekaterih. Poleg tega je bil uporabljen tudi pri postavljanju in razstavljanju radijskih in televizijskih pretvornikov in oddajnikov ter pri gradnji tovornih žičnic.

AB 212 je aktivno sodeloval tudi med osamosvojitveno vojno, začenši 12. junija 1991, ko je bila na vrhu Triglava dvignjena slovenska zastava. Helikopter je bil pravočasno odstranjen na skrivno lokacijo, saj je bil hangar Letalske policijske enote med bombardiranjem letališča Brnik poškodovan.

Po številu rešenih življenj se je zapisal v zgodovino

Upoštevajoč število in raznovrstnost reševalnih nalog ter dolga leta uporabe je helikopter AB 212, primerjalno z drugimi helikopterji v Evropi, med tistimi, ki so rešili največ življenj. Od leta 1980 ni bilo zahtevne reševalne akcije, kjer ne bi bilo slišati njegovega značilnega zvoka, pa naj je šlo za nesrečo celotne nemške družine, ki se je s športnim letalom zaletela v Triglavsko severno steno, ali pa tragični dogodek med usposabljanjem gorskih reševalcev na Okrešlju, v katerem je umrlo pet izkušenih gorskih reševalcev.

S svojo simbolno vrednostjo bo služil kot vrhunski muzejski eksponat

AB-212 ima za Slovenijo in slovensko zgodovino velik pomen, a njegova ključna vrednost ni v hladni tehniki, gospodarski uporabnosti ali ne nazadnje izvajanju policijskih nalog, kar je bila njegova primarna naloga. To kar ga je zapisalo v zgodovino in zaradi česar bo vrhunski tehnični eksponat v muzeju, brez primere tako v Sloveniji kot širše, je njegova simbolna vrednost. Ta se kaže v neizmerljivem številu rešenih življenj v gorah ali kje drugje ter prepeljanih novorojenčkov. Poznamo tudi posebne zgodbe, ko je posadka z 212-ko v dolino pripeljala bika, ki ga je na Vrtaški planini pičila kača, ali pa z grebena Košute v dolino prepeljala več kot sto od strele ubitih ovc.

Poleg tega je bil Bravo "šolska klop" in odličen trener številnim pilotom, ki so z levega sedeža nabirali ure, se učili od vrhunskih starejših kolegov kapitanov inštruktorjev ter potem svojo kariero nadaljevali na drugih modelih, večinoma na novejšem AB-412. Brez 212-ke bi bil tak prehod težji. In še en razlog, manj tehničen, a toliko bolj notranje doživljajski in čustven, zakaj je ta helikopter tako poseben. Vprašajte katerega koli pilota ali ljubitelja letenja, kateri zvok helikopterskega rotorja mu je najljubši in najlepši, in odgovor bo na dlani. Ni ga helikopterja, ki bi imel tako značilen zvok "klofarja po zraku", kot ga imajo Bellovi Hueyi, tudi naš AB-212.

Bravo, srečno na novi poti!

V Sloveniji smo lahko ponosni in hvaležni, tako pilotom, mehanikom in podpornemu osebju Letalske policijske enote, da smo ta tehnični in zgodovinski biser uspeli vzdrževati in ohranjati v tako odličnem stanju tako dolgo časa. Ni bilo lahko in ni bilo poceni, a s pametno umestitvijo na mesto, kamor sodi, tj., na častno mesto v muzeju, nam bo s svojim tehničnim in simboličnim poslanstvom lahko služil še dolgo. Ogledale si ga bodo lahko namreč številne generacije šolarjev, srednješolcev in študentov strojnih, tehničnih in drugih poklicev ter strok in znanstvenih disciplin, mladi in prihodnji rodovi pa bodo lahko v helikopterju AB-212 prepoznali tudi doprinos slovenske policije in njene tehnike k varnosti v Sloveniji.