Ivo Bajec (SDS, NSi, SLS, Zeleni Slovenije) je prepričan, da moramo skrbeti za enakomerni razvoj tako mesta kot tudi podeželja. »Podeželje je zapostavljeno, to ne bo rešil niti participativni proračun, ki z minimalnimi sredstvi poskuša to popraviti. Ko bom župan, bo moja prva naloga, da se sestanem s sveti krajevnih skupnosti, naredimo prioritetni seznam investicij v posamezno krajevno skupnost in sredstva za te investicije umestimo v občinske proračune v mojem mandatu. Zavedam se, da je potreb in želja bistveno več kot razpoložljivih sredstev, vendar bom z ustreznim dialogom in prioritetnim izvajanjem investicij dosegel, da se ljudje izven mesta ne bodo več počutili zapostavljene.«
»Lokalne skupnosti v MOK so zapostavljene,« pravi Srečko Barbič (Gibanje Svoboda). »Razvoj podeželja bi reševali z obujanjem vaških jeder (parki, igrišča ,kulturni objekti..), kulturnih in drugih domov in komunalne infrastrukture ob upoštevanju možnosti, da se dejavnosti središča mesta čim bolj pripeljejo nazaj v vaška središča,« dodaja Barbič.
Matjaž Rakovec (SD) prav tako izpostavlja, da je treba vlagati tako v mesto kot podeželje in skrbi za enakomerni razvoj. Po njegovih besedah pa so za to v zadnjem mandatu že poskrbeli. »V minulem mandatu je bil največji izveden projekt kanalizacijskega in obnovljenega vodovodnega omrežja GORKI2, vreden 18 mio evrov, izveden prav v primestnih KS. Uredili smo komunalno infrastrukturo – Mlaka, Britof, Predoslje, Orehovlje – in pridobili 17 kilometrov kanalizacijskega omrežja ter več kot 15 kilometrov obnovljenega vodovodnega omrežja. Povsod tam so zdaj urejene ceste, z javno razsvetljavo, v Britofu nov povezovalni pločnik. Naj dodam, da smo ravnokar zaključili 1. fazo izgradnje fekalne kanalizacije na območju Industrijske cone Laze, kjer je vse do zdaj še ni bilo,« pravi Rakovec. Ob tem dodaja, da bodo v primestnih krajevnih skupnostih še nadaljevali z investicijami v ceste, pločnike, kolesarske poti, komunalno infrastrukturo, vrtce in krajevne domove, športne parke, projekte digitalizacije in druge investicije, ki jih krajani potrebujejo. »V tem mandatu smo sicer vsem 26 krajevnim skupnostim v MOK vrnili pristojnosti odločanja o projektih tudi na osnovi 8. člena Odloka o financiranju krajevnih skupnosti. Nadaljevali bomo s participativnim proračunom, ki smo ga uvedli prvič v zgodovini občine in je največji participativni proračun v Sloveniji. Občankam in občanom bomo s tem še naprej omogočali sodelovanje s predlogi za izboljšave v krajevni skupnosti, v kateri živijo. V prihodnosti bomo to še razširili s posebnim participativnim proračunom za mlade od 15 do 29 let,« še poudarja Rakovec.
»S pomočjo Krajevnih skupnosti je treba izluščiti predloge občanov za izvedbo projektov, ki so nujni, smiselni in koristni za vse prebivalce mestne občine Kranj,« pa je prepričan Aleksander Svetelj (Več za Kranj). »V vsakem primeru je potrebno doseči, da bodo Mestna občina Kranj in vse njene krajevne skupnosti zopet razvojno naravnane ter sledile smernicam razvoja tako v šolstvu, športu, infrastrukturi, ekologiji, prometu ter gospodarstvu. Povezovanje vseh kranjskih zavodov in javnih podjetij bo ena od prioritet v prihodnjih štirih letih. Ne le, da jih je potrebno povezati v skupni interes Kranja, tudi povezovanje z eksternimi organizacijami, sodelovanje med gospodarstvom, kulturo, športom, turizmom in šolstvom je ključnega pomena. S tem bi na široko odprli vrata za razvoj in napredek mestne občine kot celote,« dodaja Svetelj.
Po besedah Zorana Stevanovića (Resni.ca) so določeni deli okolice Kranja, kot so desni breg Save proti Mavčičam, Trstenik in podobno, povsem zapostavljeni, drugi med njimi Kokrica in Mlaka, pa si po njegovih besedah upravičeno želijo več razvoja, kot so ga deležni. »Hkrati pa se cel kup denarja porabi za nekatere, s stališča večine Kranjčanov, nepomembne ali manj pomembne projekte. Podeželje mora biti deležno razvoja, ki je enakovreden mestu in če bom imel kot župan možnost odločanja, se bom za to tudi sam aktivno zavzemal. Velik del življenja namreč preživim na podeželju s temi ljudmi, hkrati pa so mi blizu tudi vsa podeželska dela in opravila, zato problematiko razumem zelo prvoosebno,« zaključuje Stevanović.
