Za pripravo odloka so se odločili zaradi zastarelega obstoječega Odloka o razglasitvi starega mestnega jedra za kulturnozgodovinski spomenik, ki je iz leta 1983 in je zastarel ter je obravnaval tako kulturno dediščino kot naravo skupaj. Dolgoročni namen novega Odloka o naravnem spomeniku Kanjon reke Kokre je sedaj varstvo naravnih vrednot sredi mesta, ohranjanje vidne podobe območja, ohranjanje biotske raznovrstnosti ter dolgoročno doseganje ugodnega ohranitvenega stanja ogroženih vrst in habitatnih tipov.
Mestna občina Kranj se je 2022 že odločila, da po dogovoru z državo pristopi k zavarovanju naravne vrednote državnega pomena sama in s skrbniško pogodbo poskrbi za upravljanje. Upravljavec mora izpolnjevati določene pogoje, ki zagotavljajo optimalno realizacijo upravljavskega načrta, ki je pogoj za upravljanje naravnega spomenika. Financiranje upravljanja je obveznost na strani ustanovitelja. Trenutno skrbi za urejanje kanjona Kokre Komunala Kranj. Naloge varstva narave pa bo prevzela država.
»Meščanom in turistom je treba s sonaravnim urejanjem in vzdrževanjem primerne infrastrukture ter vsemi elementi trajnostnega razvoja območja ponuditi kakovostno izkušnjo kanjona. V nadaljnjih korakih bo potrebno urediti tudi lastništvo parcel, saj jih je trenutno 37% v zasebni lasti. Občina si bo tako v prihodnjih letih prizadevala, da se poveča njeno lastništvo v kanjonu. Tako bo možno lažje upravljanje kanjona Kokre, ob tem pa verjamemo, da je to biser sredi mesta nekaj posebnega tako za promocijo turizma kot tudi za same Kranjčanke in Kranjčane. V interesu občine je sicer celovito urejanje kanjona tudi zaradi lažjega pridobivanja finančnih sredstev EU,« je ob tem povedal vodja Urada za okolje in prostor Janez Ziherl. Glede odkupa parcel se občina tako že pogovarja o možnostih odkupa travnika v kanjonu Kokre v vrednosti okrog 200.000 evrov. Ob tem pa odlok določa še razširjenje območja v primerjavi z dosedanjim. Celotno območje naravnega dela kanjona Kokre sedaj obravnava skupaj, torej od Savske ceste vse do sotočja Rupovščice in Kokre. Zavod za varstvo narave namreč ocenjuje to enoto kot enovito in jo ne želi deliti na več delov.
Tomaž Ogris (PLS) je izpostavil prepoved snemanja filmov in njihov nadzor. Janez Ziherl je tako pojasnil, da »je bilo tudi iz strani Zavoda za varstvo narave izpostavljeno, da se ne more kar tako snemati in izvajanje aktivnosti, kot so snemanje filmov, reklam in podobno, ker gre za naravno vrednoto. Tako smo v odlok zapisali, da je v primeru pridobitve dovoljenja z izvajalcem pogodbenega varstva to tudi možno, a le za javno predvajanje v skladu z varstvenimi cilji, torej ne za vsako ceno, da se to trži in služi na ta račun. Skladno s tem odlokom pa bo treba sprejeti tudi petletni načrt upravljanja, v katerem bodo tudi naloge, kot so preverjanje stanja narave tako rastlinskih kot živalskih vrst in podobno. Cilj tega odloka je torej dejansko, da se varuje naravna vrednota kot taka, kljub temu da želimo obiskovalce. Pri tem pa se ne izvaja motečih dogodkov, kot so kakšni koncerti in večje prireditve.« Glede nadzora pa bodo rešitve pripravili do naslednjega branja odloka. Ogris je ob tem še dodal, da predlagajo tudi, da se po ureditvi kanjona na začetku in koncu postavi kanjonški red obnašanja, da so obiskovalci seznanjeni s tem, kaj se v kanjonu lahko in kaj ne počne.
Irena Dolenc (NSi) je povedala, da so o odloku govorili tudi v komisiji za finance in premoženjska vprašanja in ga podpirajo. So pa izpostavili dve stvari. »Problematična se nam zdi načrtovana uvedba vstopnine, ker menimo, da je pri toliko vhodih v kanjon to nemogoče izvajati. To je tudi zelo blizu mestnega jedra in prebivalcev, ki to vrednoto koristijo kot park in hodijo tja na sprehode. Tako je treba na uvedbo vstopnine pozabiti. Druga stvar pa je, da je, poleg tega da se kanjon ureja, nujno potrebno načrtovati parkirno hišo, kjer bodo obiskovalci lahko pustili svoje avtomobile in se peš sprehodili do kanjona.«
Tak8m predlogom se je treba odločno upreti. Tudi obala Kokre spada pod javno dobro in se dostopa ne sme pogojevati s plačilom vstopnine. Gre samo za ponoven poskus privatizacije obale, ki smo ga pred leti zavrnili na referendumu...