1. januarja 2002 je bila v dvanajstih državah članicah EU (Avstrija, Belgija, Finska, Francija, Grčija, Irska, Italija, Luksemburg, Nemčija, Nizozemska, Portugalska, Španija), ki so tedaj tvorile evroobmočje, dana v obtok evrska gotovina (evrski bankovci in kovanci). S tem je evro kot skupna valuta EU, ki je od leta 1999 obstajal le kot knjižni denar, dobil svojo fizično obliko in začel krožiti kot gotovina. V Sloveniji smo evro uvedli 1. januarja 2007, ko je po 16 letih in po 14 dneh skupnega obtoka izpodrinil tedanji slovenski tolar.
Numizmatično društvo Slovenije ob 20. obletnici evra kot gotovine in 15-letnici evra v Sloveniji razstavlja slovenske evrske kovance in bankovce, pa tudi evrske kovance in bankovce vseh držav evrskega območja, ki so uradno plačilno sredstvo tudi pri nas.
Evro sedaj uporablja 19 držav Evropske monetarne unije: Avstrija, Belgija, Ciper, Estonija, Finska, Francija, Nemčija, Grčija, Irska, Italija, Latvija, Litva, Luksemburg, Malta, Nizozemska, Portugalska, Slovaška, Slovenija in Španija. Uporabljajo ga tudi v francoskih čezmorskih departmajih (Guadeloupe, Martinique, Francoska Gvajana in Reunion) ter na Azorih, Madeiri in Kanarskih otokih. Na podlagi posebnih sporazumov o uporabi evra ga uporabljajo tudi v manjših evropskih državah, ki niso del Evropske unije, in sicer v Monaku, Vatikanu, Andori in San Marinu. Denarna enota pa je tudi v Črni gori in na Kosovu, ki pa nimata sklenjenega nobenega sporazuma o uporabi evra in ne kujeta svojih kovancev. Evro kot plačilno sredstvo tako uporablja več kot 330 milijonov ljudi. Gospodarstva držav, ki ga uporabljajo, pa predstavljajo več kot 16,5 odstotka svetovnega BDP in več kot 30 odstotkov svetovne trgovine.
Medtem ko so evrski bankovci poenoteni za vse države članice, tako da za nacionalne motive na njih ni prostora, pa imajo evrski obtočni kovanci tako imenovano nacionalno stran, na kateri države upodabljajo svoje motive. Kar poglejte v svojo denarnico, kako različen evropski denar je v njej. Ravno to pa je posebnost in lepota evrskega denarja. Še bolj zanimivi pa so, kot opozarjajo iz Numizmatičnega društva Slovenije, spominski evrski kovanci, ki jih tudi najdemo v obtoku pri nas in nas seznanjajo z zgodovino, s kulturo in pomembnimi dogodki drugih držav. In če še ne veste - v Sloveniji imamo tudi kovance za 3,30 in celo za 100 evrov, ki pa jih le ne nesite v trgovino, saj je njihova resnična vrednost precej večja.
Razstavo v Prešernovi hiši v Kranju si bo mogoče ogledati do 1. decembra 2022.
