Letošnjih dvanajst slovenskih velikanov je bilo sprva ustvarjenih za dvanajst mesecev gimnazijskega koledarja, ki danes zagotovo krasi številne domove. A je projekt prerasel v nekaj več: sprva razstava portretov na Gimnaziji Kranj, kjer se šolajo mlade ustvarjalke portretov, sedaj velikani v veliko večjem formatu potujejo najprej – tja, kjer si jih lahko ogleda še več oči. Pred Mestno knjižnico Kranj na velike plakate.
Kako se je vse pričelo?
Dijaki Gimnazije Kranj imajo vsako leto prav lepo navado: novo leto zaznamujejo z izdelavo koledarja za sodijake, profesorje in druge uslužbence šole. Leta 2019 je mentorstvo v roke prevzela profesorica, tudi koordinatorka mednarodne mature na Gimnaziji Kranj, Nataša Kne in oblikovanje koledarja je preraslo v kreativen celoleten projekt s potujočo razstavo, je izvor ustvarjanja opisala ena izmed ustvarjalk.
»Njena zamisel je bila, da bi dijake vsak mesec s koledarja inspiriral eden izmed pomembnih Slovencev, narisan v slogu starih mojstrov, kot je npr. Leonardo da Vinci. Po šoli je je bil razposlan razpis za iskanje potencialnih portretistov in takrat me je profesorica likovne umetnosti in zgodovine spodbudila, naj se tudi sama preizkusim v natečaju,« se začetkov svojega sodelovanja spominja Gaja Bumbar, dijakinja 4. letnika mednarodne mature in ena izmed petih ustvarjalk letošnjih slovenskih velikanov.
»Čeprav nikoli nisem delala realizma, kaj šele portretov, sem se odločila, da si zadam nov izziv. Prvi portreti so spominjali bolj na abstraktna dela Picassa kot na renesančne mojstrovine in tako hitro pristali v smeteh. Vendar sem vztrajala in poskušala izboljšati tehniko, da bi bila primerljiva z drugimi izbranimi dekleti,« je povedala.
Pet dijakinj, 12 velikanov
V tehniki svinčnika (rjava barvica) je portrete letos ustvarjalo 5 deklet: že omenjena Gaja Bumbar, ki je doslej sodelovala na vseh treh razstavah in prispevala že številne portrete, in še štiri nove ustvarjalke. To so še Ula Simonič, prav tako dijakinja 4. letnika mednarodne mature, Monika Sunesko iz 4. č, Klara Stariha iz 3. a in Lavra Šubic iz 2. g najstarejše gimnazije v Kranju.
»Ker je skoraj vsa risarska zasedba prvih dveh koledarjev že uspešno maturirala in odšla na fakultete, se je ekipa letos skoraj v celoti zamenjala,« nam je Gaja pojasnila razlog za skoraj povsem novo zasedbo ustvarjalk. »Čeprav so se dekleta prvič spopadla s pritiski portretiranja, se mi zdi, da so se izkazala za prave “Leonardo da Vinci” vajenke,« je pohvalila svoje soustvarjalke.
Ujeti tudi osebnost
V lanskem letu so svojo častno upodobitev doživeli sledeči pomembni Slovenci in Slovenke: Alma Karlin (1889–1950), Rihard Jakopič (1869–1943), Kristina Gorišek Novaković (1906–1996), Nejc Zaplotnik (1952–1983), Oton Župančič (1878–1949), Kristina Brenk (1911–2009), Stanko Bloudek (1890–1959), Pater Simon Ašič (1906–1992), Ita Rina (1907–1979), Josip Plemelj (1873–1967), Franja Bojc Bidovec (1913–1985) in Janez Bleiweis (1808–1881).
Naloga nikakor ni lahka, saj v ospredju ni le vizualna podoba portretiranih Slovencev, nam je zaupala Gaja Bumbar: »Kot vedno, nam je bil tudi letos glavni cilj, da čim bolj ujamemo karektaristike portretiranca in njegovo osebnost. Pri tem so v dodaten izziv velikokrat tudi različni atributi portretirancev.«
Upodobiti cvet slovenskega naroda?
Vseh upodobljenih Slovencev je tako že 36. »Posebej smo veseli upodobitve Kranjčana in kranjskega gimnazijca, alpinista in izjemne osebnosti Nejca Zaplotnika, ki bi prihodnje leto praznoval 70. rojstni dan. Prihodnje leto bo minilo 30 let od smrti slovenskega zeliščarja in velikega človeka patra Simona Ašiča,« je poudarila mentorica ustvarjalk Nataša Kne. Kako pa si znane osebnosti izberejo? »Nekatere pripadajo kanonu slovenske biografije, spet druge smo skoraj izbrisali iz našega spomina. Naloga upodobiti cvet slovenskega naroda se zdi nedosegljiva, saj bi se ji lahko posvečali desetletja, v svojem idealizmu je lahko tudi kamen spotike.«
Dekleta so z opravljenim delom upravičeno zadovoljna. »Smo izredno vesele, da koledarji lahko gostujejo v tako številnih domovih in upamo, da bo projekt prerasel v gimnazijsko tradicijo, saj prof. Nataša Kne vedno znova poudarja, da je slovenskih velikanov, ki si zaslužijo upodobitev, še mnogo,« je še dodala Gaja. Mi pa že nestrpno pričakujemo prihodnje leto in nove ustvarjene podobe.