Gorenjska
2919 ogledov

Prva znana upodobitev Kranja nastala pred 370 leti

Kranj, likovna upodobitev
1/2
Gorenjski muzej Kranj Marko Layer, Sveti Florijan gasi požar v Savskem predmestju, platnice knjige zapiskov pekovskega ceha, 1772, Zasebna last, Kranj.
V prostorih Gorenjskega muzeja v Mestni hiši na Glavnem trgu v Kranju bodo v četrtek, 13. oktobra, ob 19. uri odprli zadnjo, peto razstavo v ciklu Podobe nekdanjega Kranja. Tokrat na temo Likovne upodobitve Kranja.

Kot navaja kustos razstave, ddr. Damir Globočnik, je umetnostni zgodovinar dr. Cene Avguštin (1923–2010) v knjigi Kranj – Naselbinski razvoj od prazgodovine do 20. stoletja (1999) ugotovil, da je gradnja meščanskih hiš, cerkva, mestnega obzidja in kapucinskega samostana uvrstila Kranj med kompozicijsko najbolj pretehtane mestne organizme v evropskem prostoru.
Osnove današnje podobe starega mestnega jedra so bile začrtane v srednjem veku in renesansi. Glavni trg ima skorajda pravilno pravokotno obliko. Do njega vodijo dve vpadnici in dve vzporedni ulici. Staro mestno jedro Kranja je bilo leta 1983 razglašeno za kulturni spomenik.
Bakrorez, ki ga je leta 1649 v Topografiji avstrijskih provinc objavil eden vodilnih založnikov, topografov in bakrorezcev svojega časa Matthäus Merian (1593–1650) iz Frankfurta ob Majni, je najstarejša znana upodobitev Kranja.

Kranj, likovna upodobitev | Avtor: Gorenjski muzej Kranj Krainburg, Matthäus Merian, 1649. Gorenjski muzej Kranj

Prikazuje pravilno piramidalno obliko mestne vedute, gledano s Šmartina. Poglavitni značaj piramidalni zasnovi prispeva vrsta višinskih poudarkov. Osrednja prostorska dominanta mesta je zvonik župnijske cerkve sv. Kancijana in tovarišev. Z vrha zvonika lahko potegnemo imaginarno črto do Rožnovenske cerkve, od tam pa do cerkve Priprošnjikov proti kugi, obrambnega stolpa in roba mestnega pomola na Pungertu. Na nasprotni strani sta simetrično piramidalno zasnovo podkrepila stolp, ki je varoval gornja mestna vrata, in zvonik cerkve kapucinskega samostana. Levo od mostu je večji mlin. Na desnem bregu Save ob Savskem mostu je nekdanja cerkev sv. Martina, ki je najkasneje do leta 1163 postala samostojna župnija. Ob poplavah Save je bila večkrat ogrožena, zato so jo opustili in okrog leta 1730 začeli zidati novo župnijsko cerkev v Šmartinu.

V luči nedavnega požara, s 26. na 27. september, v katerem je bil uničena stavba, ki jo Kranjčani poznajo kot Majdičev mlin pod Jelenovim klancem, je zelo zanimiva tudi slika Marka Layerja (1727–1808) iz leta 1772 z naslovom Sv. Florijan gasi požar v Savskem predmestju, ki se je ohranila na prednji usnjeni platnici knjige zapiskov pekovskega ceha (Liber Pistorum novo renovatus). Kot navaja kustos ddr. Globočnik, je leta 1668 požar uničil polovico mesta, 1749 pa skoraj celotno mesto znotraj obzidja. Na sliki imata župnijska in podružnična cerkev Rožnovenske Matere božje baročna zvonika. Obzidje je delno razpadlo, hiše na klancu in Savskem bregu imajo leseno nadstropje. Marko Layer je vodil slikarsko delavnico v Kranju, ki jo je nasledil njegov sin Leopold Layer (1752–1828), eden osrednjih predstavnikov poznobaročnega slikarstva na Slovenskem.

Kranj, kot ga ni več

Razstava z naslovom Podobe nekdanjega Kranja so cikel manjših razstav, ki so jih v letošnjem letu pripravili kustosi Gorenjskega muzeja in so posvečeni Kranju v preteklosti. Prva je bila v letošnjem februarju odprta razstava bogatega slikovnega gradiva, ki ga hranijo v Gorenjskem muzeju. Aprila je sledilo odprtje razstave o Glavnem trgu skozi arheološki drobnogled. Tretja razstava, odprta v juniju, je bila posvečena Kranju kot trgovskemu oziroma sejemskemu mestu in storitvenemu središču pod naslovom Gremo kupit v Kranj. Četrta, odprta v avgustu, je imela naslov Nove stanovanjske soseske. Po četrtku, 13. oktobru, si bo to peto razstavo v ciklu mogoče ogledati od torka do nedelje med 10. in 18. uro, ob ponedeljkih je Gorenjski muzej zaprt.

Komentarjev 2