Andrej Šifrer je Kranjčan in legenda med slovenskimi glasbeniki, saj je avtor številnih ponarodelih skladb. Njegova glasbena ustvarjalnost traja že 45 let, od leta 1977, ko je ustvari singel Zoboblues. Skladbo naj bi posnel za TV Slovenija. Producent jo je pomotoma poslal na radio, kjer so jo začeli predvajati. Spoznati ga je želel direktor Založba kaset in plošč RTV Slovenija Jure Robežnik. S tem se je začela njegova glasbena pot. V svoji glasbeni karieri je izdal več kot ducat albumov. Pravi »boom« na slovenski sceni pa je bil njegov dvojni album Ideje izpod odeje, iz leta 1981. Bila je prva plošča slovenske zabavne glasbe, ki so jo prodali v nakladi več kot 100.000 izvodov.
»Ker je materiala ogromno, smo se v muzeju odločili, da predstavimo in se osredotočimo na del kariere Andreja Šifrerja s poudarkom na njegovem sodelovanju- s tujimi avtorji, saj o tem do sedaj še ni bilo veliko povedanega. Razstava ni narejena kronološko, saj smo želeli razstaviti pomembnejše segmente iz Andrejeve kariere. Razstava je tako narejena v prvi osebi, tako da obiskovalca nagovorijo Andrejevi spomini oziroma Andrej osebno,« je povedala kustosinja Ana Beno.
Na razstavi pa so izpostavili tudi izjemen dogodek za otroke ŽIV ŽAV, katerega pobudnik je bil prav Andrej Šifrer. »Prišel sem na idejo, da otroci nimajo svoje veselice. V Stražišču pri Kranju tako leta 1981 organiziramo prvo »otroško republiko« na svetu z imenom ŽIV ŽAV, kjer imajo starši vstop le ob spremstvu otrok. Program je bil pester, k sodelovanju sem povabil glasbene prijatelje in znane Slovence, vse je temeljilo na prostovoljni ravni. Na prvi Živ žav je prišlo 10. 000 ljudi. Živ žav je potekal vsako zadnjo soboto v avgustu vse do leta 1991,« pravi Šifrer.
Andreju Šifrerju se bodo sicer v Kranju ob njegovi 70-letnici poleg razstave, ki bo na ogled mesec dni, poklonili še s koncertom v Letnem gledališču Khislstein, ki je že razprodan, in pogovorom v Mestni knjižnici Kranj, 8. septembra ob 19.00.
Koliko se spomnim je bil Maribor "usoden" za njegovo kariero kamor se je rad vračal vsako jesen na Večerov piknik . Imel je tudi Štajerski potni list .