Trčenjem se je nemogoče v polnosti izogniti

Po statističnih podatkih Lovske zveze je v Sloveniji okoli 7000 povozov divjadi na leto, največ srnjadi. A po nekaterih ocenah je povozov še veliko več, saj da veliko voznikov nesreče ne prijavi. Trk s prostoživečo živaljo je zanjo praviloma usoden, pri ljudeh pa so najbolj v nevarnosti motoristi.

Jeseni in pozimi na ceste najpogosteje zaide jelenjad, medtem ko sta za srnjad najbolj nevarna meseca april in maj.

S prošnjo, kakšne so razmere, glede na zadnja številna sporočila o povoženi divjadi na gorenjskih cestah, smo se obrnili na Policijsko upravo Kranj. Mag. Bojan Kos, predstavnik PU Kranj za stike z javnostmi, je pojasnil, da so gorenjski policisti lani na številko 113 sprejeli 310 obvestil o povoženi divjadi na cesti, v letošnjem januarju pa 22. "Ocenjujemo, da je nevarnost divjadi velika, še posebej na območjih, kjer je precej gozdnih in travnatih površin. Do trčenj prihaja v vseh letnih časih," je navedel.

Modri odsevniki na obcestnih količkih

Najbolj problematične gorenjske ceste, na katerih najpogosteje prihaja do povoženja divjadi, pa so: Kranj–Lahovče, Bled–Bohinj, Golnik–Mlaka pri Kranju, Podljubelj–Ljubelj, Polica–Mlaka pri Kranju, Podbrezje–Podnart–Radovljica, Poljanska in Selška dolina v celoti, Kranj–Jezersko in Kranj–Jeprca.

Na vprašanje, ali je trčenje sploh mogoče preprečiti, pa je mag. Bojan Kos odgovoril, da le v določenih meri. "Lokacije trčenj se velikokrat ponavljajo, med njimi pa so pogosto tudi kraji oziroma mesta, kjer so vozniki na nevarnost divjadi opozorjeni s prometno signalizacijo ali silhuetami. Ponekod so ob cesti nameščena še posebna zvočna odvračala, vedno bolj pa tudi modri odsevniki na obcestnih količkih. To so posebna svetlobna odvračala, ki pomagajo preprečevati trke vozil z divjimi živalmi, vendar niso 100-odstotno zanesljivi, zato je treba zelo paziti tudi tam. Najbolj nevaren čas za trčenja so ure, ko je tema."

Na območjih divjadi je potrebno voziti previdno, s prilagojeno hitrostjo in predvsem počasneje. Povečati je treba tudi varnostno razdaljo ter spremljati dogajanje na in ob cesti. Samo tako bodo vozniki lahko reagirali, če bo divjad pritekla na cesto in morebiti preprečili nesrečo. Zelo previdni morajo  biti tudi motoristi, ki so tudi že bili udeleženci tovrstnih nesreč in so zanje taka trčenja glede na večjo izpostavljenost poškodbam lahko še posebej huda, poudarjajo s PU Kranj.

Poklicati na 112 ali 113

In kaj moramo storiti, če trčimo denimo s srno in opazimo, da je poškodovana? "Pomembno je, da udeleženec pokliče na interventno številko  112 in dogodek prijavi. S pregledom poškodbe na divjadi namreč pristojni ugotavljajo možnost njenega preživetja in ustrezno ravnajo. Če pa udeleženec potrebuje policijo za ogled kraja, pa lahko pokliče tudi na interventno številko 113. (Odvoz srne ali katere koli druge prostoživeče živali je kazniv, in lovci denimo meso poginule živali ob nesreči obravnavajo kot potencialno bolno in tako ni primerno za prehrano.)

Vedno pa je potrebno poskrbeti tudi za zavarovanje mesta nesreče, opozarjajo policisti. Na primerno razdaljo je potrebno postaviti varnostni trikotnik in se zaradi vidnosti opremiti z odsevnim telovnikom. Če je tema, naj bo kraj nesreče osvetljen," svetuje Bojan Kos.

Mrtvo žival odstranite s ceste, a ne z golimi rokami

Sicer pa je mogoče najti na spletu številne opise nesreč in priporočila in napotke, kaj storiti, med drugim tudi, da naj voznik fotografira dogodek nesreče.
Potem ko žival nenadoma skoči pred vozilo skušajo vozniki refleksno obvoziti živo oviro in se izogniti trčenju. To lahko povzroči nevarno nekontrolirano zanašanje in trčenje z vozilom na nasprotnem voznem pasu ali prevračanje s ceste. Če na cesti opazite žival, zavirajte le toliko močno, da ne ogrožate sebe ali drugih v prometu.
Lovska zveza pa, enako kot policisti, opozarja, da je potrebno nujno ob nesreči, če se je žival pri trku poškodovala in pobegnila, o tem obvestiti Regijski center za obveščanje na 112. Na centru imajo vse potrebne informacije, o trku pa bodo obvestili higiensko službo in upravljavca lovišča. "Ranjene živali ne premikajte in se ji ne približujte. Lahko vas poškoduje. Tako žival je predvsem zelo strah, ker ne more pobegniti. Mrtvo žival odstranite s cestišča, da preprečite nalete in nove nesreče. Vendar zaradi možnosti okužb mrtve živali ne premikajte z golimi rokami," opozarjajo na Lovski zvezi Slovenije.