V desetih letih so po besedah direktorice CSD Gorenjska Urške Repar Justin v okviru zares kakovostnega programa pomagali 110-tim uporabnikom, ki so bivali v domu, in 332-tim uporabnikom, ki so bivali doma in so prihajali po pomoč v Dom Vincenca Drakslerja. »Tukajšnji zaposleni opravljajo svoje delo kot poslanstvo in tudi v prihodnje se bomo trudili za še boljše metode dela in pristope,« je napovedala Urška Repar Justin in izpostavila, da se je v 10 letih uspešno reintegrirala približno polovica uporabnikov, kar šteje kot zelo velik uspeh.
Dom Vincenca Drakslerja je dobil ime po soustanovitelju Fundacije, v okviru katere deluje ne le reintegracijski program za pomoč nekdanjim odvisnikom, ampak tudi socialno podjetje z dejavnostjo ponovne uporabe.
V Švici živeči dobrotnik iz Kranja je za dober namen svojemu rodnemu mestu Kranj pred 20 leti podaril posestvo v Pristavi pri Tržiču. S takratnim kranjskim županom Mohorjem Bogatajem sta se dogovorila, da bo namenjeno za reševanje problematike odvisnosti od drog. Iz tega dejanja je nastala Fundacija Vincenca Drakslerja za odvisnike. V letu 2010 je bilo poslopje v Pristavi obnovljeno in v njem je dobil dom program reintegracije za nekdanje odvisnike, ki ga vodi Center za socialno delo v Kranju.
Razcvet po ustanovitvi socialnega podjetja
V letu 2012 je bila fundacija doregistrirana v socialno podjetje. S tem se je začel njen razcvet. V gospodarskem poslopju ob domu so uredili delavnice in v njem so začeli nekdanji odvisniki opravljati delovno terapijo. S pomočjo projekta Omamljen.si z delom, ki ga je poleg Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Evropskega socialnega sklada (ESS) sofinanciral Vincenc Draksler, so dobili prve zaposlitve tudi nekdanji odvisniki in invalidi.
Vincenc Draksler je pozneje sodeloval tudi pri ustanovitvi medgeneracijskega centra v Kranju, zagotovil sredstva za materinski dom Gorenjske in prispeval denar za nakup in ureditev lokala na Maistrovem trgu 11 v Kranju, kjer sta šivalnica in trgovina fundacije.
Od leta 2015 socialne programe sofinancira tudi fundacija R & V Draksler Stiftung Schweiz, katero je v Švici prav tako ustanovil Vincenc Draksler. Tudi po dobrotnikovi smrti pred dvema letoma fundacija nadaljuje s svojim plemenitim delom in tako bo tudi v prihodnje, je zagotovil predsednik švicarske fundacije dr. Ralph Blum. Ta je pripravljena finančno podpreti tudi nove programe.
Kot smo izvedeli, je fundacija za različne socialne programe denimo lani prispevala 60 tisoč evrov, kar pomeni 15 odstotkov vsega potrebnega. Delovanje reintegracijskega centra pa omogočajo ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Fundacija Vincenca Drakslerja in 12 gorenjskih občin. Švicarski gost Ralph Blum pa se je tudi zahvalil dolgoletni predsednici uprave Fundacije Vincenca Drakslerja Nadi Bogataj Kržan za njeno 11-letno odlično delo in sodelovanje.
Cilj Fundacije je vedno bil in bo, da se vlaga v nekaj, kar bo dalo možnost tistim, ki so pomoči potrebni: in fundacija, ki zaposluje 28 ljudi (štirje so strokovnjaki z različnih področij, večina jih je nekdanjih odvisnikov in invalidov) ta cilj izpolnjuje.
Ne sprejmejo vsakega
Trenutno imajo v domu vse postelje zasedene: v njem biva 10 moških, starih od 25 do 44 let, ki so imeli v preteklosti težave bodisi z odvisnostjo od alkohola bodisi odvisnostjo od prepovedanih drog in računalniških iger, pa tudi vedenjske motnje. Trije od zdajšnjih uporabnikov, ki bivajo v domu, so študenti. In kot so sporočili v filmu, ki so ga današnjo slovesnost posneli sami, sami tudi skrbijo za urejenost doma, obdelujejo vrt, si kuhajo, hodijo v hribe, se rekreirajo in se med drugim učijo tudi premišljenega ravnanja z denarjem.
Zbrane so na slovesnosti nagovorili tudi župani Kranja, Tržiča in Jesenic: Matjaž Rakovec, Borut Sajovic in Blaž Račič. Vsi so napovedali svojo podporo in podporo občin reintegracijskemu centru tudi v prihodnje, s tem pa tudi ljudem, ki so svojem življenju doživeli hude padce, a se trudijo z delom vključiti v družbo.
Suzana Gladović, vodja programa in strokovna delavka v reintegracijskem centru, je pojasnila, da je veliko povpraševanje za vključitev v njihov program, a da vseh ne sprejmejo. »Pred vključitvijo skrbno preverimo, ali ima človek iskreno motivacijo spremeniti svoje življenje«, je poudarila. Vstop in izstop iz programa sta prostovoljna. Mesečno kot zunanje uporabnike v Pristavi vključujejo med 20 do 25 ljudi, to pa so lahko tudi družinski člani nekdanjih odvisnikov, je poudarila Suzana Gladović
V bivanjski skupnosti ostanejo uporabniki v povprečju od enega do dveh let in ti opravljajo v Pristavi tudi delovno terapijo pod budnim očesom svojih mentorjev. In kar je še pomembno, v vseh letih, odkar deluje v Pristavi reintegracijski program, kljub začetni negotovosti med krajani ni bilo nobenega incidenta, je izpostavil tržiški župan Borut Sajovic.
