V nebo vpijoči grehi, ki nas tepejo

Osrednji del obeležja, ki ga je blagoslovil predstojnik kapucinskega samostana Jožko Smukavec, sestavljata znak Škofjeloškega pasijona in zapis ob 300. obletnici najstarejše ohranjenega dramskega besedila v slovenskem jeziku. Druga dva podolgovata elementa ponazarjata smer ter značilnost pasijonske procesije. Vsebujeta povečan faksimile besedila iz Škofjeloškega pasijona ter omembo Unescove kulturne dediščine. Oba elementa hkrati predstavljata poklon igralcem: grafična tekstura je sestavljena iz 800 črk iz Škofjeloškega pasijona, vsaka posamezna črka je simbol za posameznega igralca. Dodani so tudi odtisi stopal in kopit kot vidni dokaz na samem mestu uprizarjanja Škofjeloškega pasijona.

Izhodišča za obeležje, ki so ga oblikovali v Studiu Miklavc, in za katerega si na občini Škofja Loka želijo, da bi še dodatno prispevalo k prepoznavnosti mesta in škofjeloškega območja, temeljijo na duhovnem, dramskem, verskem ter izobraževalnem pomenu Pasijona. Poudarek je na kulturni dediščini in tradiciji Škofjeloškega pasijona, pa tudi na nesnovni - živi dediščini, s katero je močno povezano prostovoljstvo.

Od goljufivega kopičenja bogastva do brezbrižnosti

Obeležje na predlog profesorja Metoda Benedika izpostavlja tudi del besedila iz Škofjeloškega pasijona. Gre za vrstico, ki je del Pete slike Škofjeloškega pasijona - Krvavega pota, besede prvega angela »Ah človek, prov tojga Odrešenika pomisli«.

Profesor Metod Benedik je danes oživil spomin na patra Romualda, ki je Škofjeloški pasijon v 18. stoletju pisal več let. Pojasnil je, da je pater Romuald takrat brez sprenevedanja spregovoril o grehu in njegovih posledicah na način, primeren njegovemu času.

"Danes, ko se marsikdo tolaži s frazo, da ni greha in topoumno pojasnjuje, da je to srednjeveška miselnost, bi Romuald zagotovo s pravo pasijonsko ostrino poudaril, da so na primer pehanje človeka v revščino, goljufivo kopičenje bogastva na račun slabo plačanih delavcev, brezbrižnost za stiske mladih ljudi, brezčutnost do ostarelega človeka, zelena nevoščljivost in ubijajoče obrekovanje ter podobno ne le grehi, ampak v nebo vpijoči grehi, ki nas v naši ljubi samostojni Sloveniji še kako tepejo," je naštel Benedik.

Ob tem je poudaril, da Škofjeloški pasijon v prizorih Kristusovega trpljenja neutrudno vabi človeka tedanjega in današnjega časa k pokori in izboljšanju v drugačno, človeku dostojnejše življenje. Tako Škofjeloški pasijon, kot je pojasnil Benedik, nikakor ni samo zgodba o trpljenju, še manj njegovo poveličevanje, ampak skuša prepričati človeka, da je Jezusovo in človekovo trpljenje pot v notranjo osvobojenost, v odrešenje, da je ta pot nemalokrat trnjeva, a jasno kaže na cilj.