Razstava Simona Mlakarja To je naše vesolje, ki jo bodo odprli nocoj ob 18.00, bo ponudila vizualizacijo poglobljenih razmišljanj o nastanku vesolja, kakršnega poznamo, ter individualno interpretacijo vzpona ter možnega zatona naše galaksije, in z njo vred tudi naše civilizacije, katere pojavnost je v neskončnem kozmičnem prostoru najbrž povsem zanemarljiva ali pa tudi ne.
V prvem galerijskem prostoru Mlakar obravnava civilizacijski okvir homo sapiensa, na katerem se odvija človeška komedija. »S prepoznavno motiviko obiskovalce sooča na samolepilni foliji, ki pokriva eno od daljših sten galerije. Monumentalna podoba v dekorativni formaciji pomeni nadaljevanje raziskovanja umetniku večno vznemirljive tematike, povezane s simboli, ki so si jih različne ideologije prisvojile v preteklosti, le da tokrat Mlakar svoj koncept razvija prek podobe našega (mikro)vesolja, stkanega iz prepoznavnih obeležij dveh svetovnih verstev in totalitarnega sistema, tematizira mehanizme in sprevrženost državnih in verskih institucij, ki prastare simbole izrabljajo za dosego svojih političnih ciljev. Mlakar na svoj značilen, rahlo humoren in lahkoten način pojasnjuje podobnosti med na videz različnimi religioznimi govoricami in simboli, iztrganimi iz krščanskega in tudi drugih, bolj eksotičnih kontekstov, prilagojenih potrebam obstoječih sistemov,« pišejo v Loškem muzeju.
Drugi del Mlakarjeve razstave je poskus predstavitve našega vesolja v prostoru in času s pomočjo logično-znanstvene posledičnosti na izčiščen umetniško konceptualni način, ki postavlja gledalca v drugačen odnos do stvari. »Drugi prostor je potopljen v črnino, prebodeno s svetlečo točko, ki si jo lahko razlagamo na več načinov: kot središče naše galaksije, kot skoncentrirano svetlobo – ostalino iz prve faze nastanka vesolja. Lahko jo imamo za izhodišče vseh galaksij, ki se od nastanka celotnega vesolja od nje odmikajo. Morda je nič, ki hkrati predstavlja neskončnost, morda pa gre za "svetlobo", ki zaznamuje dinamiko prihoda stvari v bivanje tako v Stari zavezi kot v drugih svetih knjigah starih kultur in civilizacij,« so še zapisali v Loškem muzeju.
V ospredju teme iz slovenske (pol)pretekle zgodovine
Simon Mlakar je leta 1980 diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, smer slikarstvo. Živi in dela v Škofji Loki. Mlakar je avtor, ki v svojih delih že od nekdaj zavzema kritično držo do nekaterih tem iz slovenske (pol)pretekle zgodovine in se znotraj tega ukvarja tudi s pojmom nacionalnega. V svojih delih je tako že v zgodnjih 80. letih 20. stoletja poleg krajinskih vedut, tihožitij in delavskih prizorov obravnaval tudi prizore različnih političnih manifestacij, značilnih za čas socializma, in se naslanjal tudi na značilno estetiko socialističnega realizma.
Danes se na te teme navezuje preko ikonografije. Sooča simbole, ki so si jih različne ideologije prisvojile v preteklosti, in sicer da bi jim odvzel ideološke predznake in vrnil njihov izvorni, univerzalni kontekst. V svojih delih komentar stanja družbe širi tudi na kontekst sodobne urbane potrošniške družbe, kamor vpelje tudi humor in estetiko poparta.
