Mednarodni festival uprizoritev, nastalih po slovenskih dramskih besedilih, je tokrat potekal v izrednem novembrskem terminu. »V Prešernovem gledališču smo veseli, da nam ga je kljub novim omejitvam vendarle uspelo uspešno izpeljati. V desetih dneh festivalskega programa sta bila Prešernovo gledališče in mesto Kranj stičišče slovenske gledališke umetnosti. Gledalci so lahko obiskali osem predstav v tekmovalnem in spremljevalnem programu, tri projekte spletnega programa, deset dogodkov bogatega dodatnega programa, od simpozija o magičnem gledališču Rudija Šeliga, predstavitve novih prevodov slovenske dramatike do okroglih miz, strokovnih srečanj, bralnih uprizoritev, problemskih pogovorov, gledališkega omnibusa za virtualni prostor, podelitve nagrad Združenja dramskih umetnikov Slovenije za pretekli dve leti, delavnic dramskega pisanja in koncertov,« je dogajanje povzel direktor kranjskega gledališča Jure Novak.
Škofjeloški pasijon pobral večino nagrad
Na nocojšnji zaključni slovesnosti so podelili osem nagrad. Gledalci so po vsaki predstavi prejeli glasovnico in uprizoritev nagradili s točkami od 1 do 5. Letošnje festivalsko občinstvo je najbolj prepričal Škofjeloški pasijon v režiji Jerneja Lorencija. Predstava je nastala v produkciji Prešernovega gledališča Kranj in Mestnega gledališča Ptuj.
Škofjeloški pasijon je letos najbolj prepričal tudi žirijo, ki je predstavi podelila Šeligovo nagrado za najboljšo tekmovalno predstavo. »Škofjeloški pasijon v izvedbi Prešernovega gledališča Kranj zgodovinske sedimente in težo svetopisemskega izročila, ki obdaja prvo slovensko dramsko besedilo, prevede v sodobno pulzirajoče gradivo, ki besedo tudi dejansko prestavi v meso. Vsebino gledališkega dogodka postavi v trpna in trpeča telesa, ki kanonično zgodbo uprizarjajo v svojstvenem odrskem jeziku. Ta uspe prebuditi osnovno resničnost odrske pripovedi, hkrati pa komentira njene kulturno-zgodovinske nanose. V ospredje odrskega izraza tako stopa predan igralski angažma, režisersko dovršen preplet vseh gledaliških elementov, ki precizno slikajo paleto umetnostno-zgodovinskih podob, pa dosega za slovensko gledališče močan likovni učinek. Škofjeloški pasijon je uprizoritev, ki se s svojo sugestivnostjo in intenzivnostjo odtisne tudi v kolektivno gledalsko telo,« je med drugim v obrazložitvi zapisala žirija.
Prvič so na festivalu podelili nagrado za najboljšo igralko. Žirija jo je namenila Doroteji Nadrah za vlogo v Škofjeloškem pasijonu. »Omejeni nabor igralskih izraznih sredstev Doroteja Nadrah v polnosti izkoristi za razvoj sveže in sodobne avtorske senzibilnosti. V vlogo Eve in Marije vstopa brez verbalnega aparata in se ne naslanja na tipizirane podobe žrtve, temveč s svojo telesno ekspresivnostjo in vztrajnostjo vzpostavi presunljivo odrsko prisotnost,« piše žirija.
Prvič so nagradili tudi najboljšega igralca. Žirijo je letos najbolj prepričal Blaž Setnikar za vlogo v Škofjeloškem pasijonu. Žirija je v obrazložitvi med drugim zapisala: »Blaž Setnikar v uprizoritvi Škofjeloški pasijon oblikuje neposreden, vendar boleče živ trpni element – na njegovo telo se vpisujejo številna dejanja in geste trpinčenja. Setnikar se kot Adam in Kristus brezkompromisno podvrže torturi uprizoritvenega kolesja, pri čemer znotraj njega ostaja čist v svoji sleherniški naivnosti.«
Žirija je podelila tudi posebno nagrado predstavi Gejm v režiji Žiga Divjaka in produkciji Slovenskega mladinskega gledališča in Maske Ljubljana. »Uprizoritev Gejm s svojim angažiranim pristopom gledališki prostor svobode odpira družbenim poljem nujnosti. Njena igra ne poteka v fikcijskih svetovih, temveč jo igra stvarna problematika, ki odzvanja lokalno in globalno,« je nagrado obrazložila žirija.
Podelili so tudi Grumovo nagrado
Dobitnica letošnje Grumove nagrade je že znana. Žirija jo je letos namenila Maji Šorli za besedilo Tega okusa še niste poskusili. »Celotno igro preveva angažma, jasno se zavzema za pridobitve študentskih protestov in zahtev, kot jih poznamo že od konca šestdesetih let naprej. V tem je nadaljevalka nekaterih preteklih politično angažiranih in v realistični nameri izpisanih dramskih besedil izpred desetletij, na primer Kozakove Afere. Tega okusa še niste poskusili na primeru visokega šolstva razkriva številne navzkrižne družbene silnice; zaveda se, da je vsaka točka lahko tudi točka preloma in da je krhko in dolgo usklajevano ravnovesje v času neoliberalnega polaščanja vsega težko ohranjati; zaveda se, da naše pravice niso pridobljene za zmerom in da jih je treba nenehno braniti in širiti,« je med drugim v obrazložitvi zapisala žirija za Grumovo nagrado.
Na sklepni slovesnosti so podelili tudi nagrado besedilu Jutri je v sanjah izgledal drugače Nine Kuclar Stiković za najboljšo mlado dramatičarko ter Grün-Filipičevo priznanje za dosežke na področju dramaturgije in teatrologije Milanu Ramšaku Markoviću.