Predlog novele zakona o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij, s katerim bi status mestne občine dobila občina Krško, je septembra v obravnavo v DZ po skrajšanem postopku vložil poslanec SNS Dušan Šiško.
Ta predlog novele zakona je danes dobil zeleno luč odbora in gre na obravnavo v DZ, niso pa člani odbora podprli dopolnila poslanca Igorja Zorčiča (NeP), da bi enak status dobila tudi občina Brežice, in dopolnilo poslanske skupine SAB, da bi status mestne občine dobila tudi občina Jesenice.
Poslanec Šiško je danes pojasnil, da gre za pobudo Občine Krško in s tem uresničitev želje občanov, občinskega sveta in vseh lokalnih odborov desetih političnih strank, ki so zastopane v njem. Pobudo utemeljujejo s številnimi argumenti, sam je med drugim dejal, da občina Krško izpolnjuje podobne pogoje, kot nekatere druge občine, ki mestni status že imajo. Povedal je, da v občini poteka postopek združevanja naselij "v močno mesto Krško".
Razloge v prid podelitvi statusa mestne občine je članom odbora predstavil tudi župan občine Krško Miran Stanko, ki je med drugim dejal, da bo s pridružitvijo naselij mesto imelo okoli 10.000 prebivalcev, občina pa ima sicer dobrih 26.000 prebivalcev.
V prihodnje se bo po njegovih besedah glede na pretekle izkušnje iz gradnje prvega bloka Nuklearne elektrarne Krško (Nek) v primeru gradnje drugega bloka Nek število prebivalcev še povečalo, prav tako število delovnih mest. Občina je že zdaj gospodarsko močna, vse bolj pa postaja energetsko središče Slovenije, je dejal Stanko. Spomnil je tudi, da Posavje nima mestne občine in da si posavske občine želijo svojo pokrajino.
Mestna občina mora imeti vsaj 15 tisoč delovnih mest
Državna sekretarka z ministrstva za javno upravo Urška Ban je dejala, da vlada glede predloga novele ni sprejela mnenja, kasneje pa še pojasnila, da ji zakonodaja ne nalaga presoje izpolnjevanja pogojev.
Na zakonsko določene pogoje pa je opozorila predstavnica zakonodajno-pravne službe DZ. Pogoji določajo, da lahko občina status mestne občine dobi, če je na njenem območju mesto, ki ima najmanj 20.000 prebivalcev in 15.000 delovnih mest ter je gospodarsko, kulturno in upravno središče širšega območja. Poudarila je, da so z zakonom določeni pogoji za DZ obvezni, in spomnila, da je DZ že pri odločanju o enakem predlogu leta 2009 ocenil, da Krško pogojev za pridobitev statusa mestne občine ne izpolnjuje.
Državni svetnik iz Posavja Srečko Ocvirk pa je dejal, da tudi pri ustanavljanju ostlih občin niso bili upoštevani vsi predpisani pogoji, so pa upoštevani drugi vidiki. Tako tudi sam podpira predlog, da občina Krško dobi status mestne občine.
Jani Möderndorfer (LMŠ) je izpostavil okoliščine odločanja o tem nekaj mesecev pred volitvami, in menil, da ne obstajajo pravi razlogi, zakaj si želijo v Krškem dobiti status mestne občine, saj po njegovem ta ne prinese nič, česar bi se lahko veselili. Menil je, da je predlog nezakonit in da če bo tudi DZ potrdil ta predlog, potem lahko še druge občine postanejo mestne občine.
Dušan Verbič (SMC) je dejal, da sta ga župan občine Krško in državni svetnik prepričala in da nima težav s tem, da se s politično odločitvijo gre naproti potrebi prebivalstva. Spomnil je, da tudi mestni občini Slovenj Gradec in Murska Sobota po podatkih za leto 2019 nista izpolnjevali enega od kriterijev za mestno občino.
Poslanec Andrej Rajh (SAB), ki podpira podelitev statusa mestne občine tudi občini Jesenice, je menil, da če obstaja možnost, da se ljudem prisluhne, potem jim je treba prisluhniti. Poslanka Nataša Sukič (Levica) pa je dejala, da ne razume, zakaj bi poslanci, ki predstavljajo zakonodajno vejo oblasti, kršili zakon. Če pa se je pojavila potreba, potem naj se spremeni zakon, ki določa kriterije za podelitev statusa mestne občine, je menila.
Člani odbora so predlog novele zakona o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij podprli s 14 glasovi za in tremi proti, sledi obravnava predloga novele zakona še v DZ. Če bo novela zakona potrjena v DZ, bo Krško 12. mestna občina v Sloveniji.
Tudi jeseniški župan prepričeval poslance
Razloge je poleg poslanca Rajha, da bi Jesenice postale mestna občina, predstavil tudi župan Blaž Račič. Spomnil je, da so Jesenice mestne pravice pridobile že leta 1929, v obdobju po 2. svetovni vojni pa so se z razmahom industrijske dejavnosti, rastjo števila prebivalcev in ob krepitvi položaja obmejne občine, ki ga narekuje dobra geografska lega, razvile in utrdile kot središče širše regije.
Dodal je, da je občina Jesenice po osamosvojitvi ohranila vlogo gospodarskega središča. V tem obdobju so se utrdili kot zdravstveno in izobraževalno središče, prometno vozlišče, kulturni, športni center, tudi z močno trgovsko dejavnostjo. "Na Jesenicah verjamemo, da so vse to pogoji, ki jih je treba izpolnjevati za pridobitev statusa mestne občine," je dejal Račič. Dodal je, da so po vsebini, dejavnostih že dolga desetletja mestna občina.
Kot navajajo na občini Jesenice, pogoje, ki jih za mestno občino opredeljuje zakonodaja, občina izpolnjuje v celoti, razen pogoja glede števila delovnih mest. Ob vseh prizadevanjih na področju razvoja mesta in njegove okolice pa načrtujejo, da bo občina Jesenice v skladu z razvojnimi programi in načrti tudi ta pogoj lahko izpolnila v prihodnosti.
"Občina Jesenice je sposobna zadovoljevati potrebe in interese svojih prebivalcev in izpolnjevati druge naloge v skladu z zakonom," so zapisali. Pri tem so pojasnili, da imajo zagotovljeno devetletno šolanje, primarno zdravstveno varstvo občanov, preskrbo z življenjskimi potrebščinami, komunalno opremljenost, poštne storitve, finančne storitve hranilnic in banke, knjižnico in prostore za upravno dejavnost lokalne skupnosti.
V občini, ki ima 21.679 prebivalcev, imajo poklicno in srednjo šolo, bolnišnico, omrežje javnih služb, telekomunikacijsko središče, specialno knjižnico, bogato kulturno-umetniško dejavnost (gledališče, muzej), lokalno radijsko postajo, športno rekreacijske objekte ter razvito znanstveno raziskovalno dejavnost.
