Milija Stojanović živi v skromni hišici na drevesu, obkrožen z divjimi živalmi. Tako živi zadnjih 18 let, vse odkar mu je srce strla tedanja žena. In nič ga ne mika, da bi se vrnil nazaj med ljudi.
Kot pravi Stojanović, je petnajst let delal in živel v Skopju, kjer je spoznal prekrasno Makedonko z dvema otrokoma. Srce mu je začelo biti za njo, zato sta se kmalu vzela. "Dogovorila sva se, da bi bo rodila enega naslednika," je povedal za Informer. "Po letu dni pa se je ločila od mene. Zlomljen in razočaran sem se vrnil v domači kraj, kjer me je doletela nova bolečina. V kratkem času so mi umrli brat, sestra in mati. Ostal sem sam v prazni hiši."
Razočaran se je odločil pobegniti v gozd. Tam si je zgradil majhno hišico na drevesu. V njej ima nekaj posode, da si lahko kaj skuha. Hrani se s tistim, kar mu nudi narava. Rastline, polži, kače, raki ali ribe, ki jih lovi z golimi rokami, sestavljajo njegov jedilnik. Kot pravi, ni nič kaj pretirano okusno, a je kljub temu odličnega zdravja.
"Vse, kar slišim, je žuborenje vode in ptičje petje. Moram vam povedati, da ni večje svobode od samote. Srce me še naprej boli in moja ljubezen verjetno ne bo nikoli usahnila. A tukaj sem našel mir in nikoli več se ne želim vrniti med ljudi. Na nek način sem tukaj srečen," pravi.
Imenujejo ga Platon iz gozda
Edini stik s civilizacijo ima, ko gre v knjižnico. Rad bere filozofijo in psihologijo. Sam pravi, da mu najbolj ležita Platon in Schopenhauer, od književnikov pa obožuje Tolstoja in Dostojevskega. Ljudje so mu nadeli vzdevek Platon iz gozda.
Ob obisku knjižnice ne more spregledati lepih žensk, ki jih sreča. "Nisem asket in kljub temu, da sem v gozdu, imam še vedno rad dobro vino in lepe ženske," pravi. Priznava, da mu je zadnje čase všeč prodajalka v eni od trgovin. "Kdo ve. Mogoče na stara leta najdem ljubezen, a samo če bo ona želela oditi z mano v gozd," zaključi Milija.
