Včerajšnji koncert je bil eden tistih, od katerega ne pričakuješ preveč, na koncu pa dobiš ogromno in še več. Za ogrevanje občinstva so organizatorji dali hrvaške Psihomodo Pop.
V ponedeljek, 29. septembra, v Mali dvorani hale Tivoli sicer ni bilo pretirane gužve, kot
so jo pred časom imeli recimo
Nightwish
, ampak napolniti parter in pustiti srednje opustošeni tribuni konec
koncev tudi ni mačji kašelj. Prihod zvezd večera se je zgodil nekaj po 22. uri. Nepredvidljivost,
kot je v intervjuju v smislu koncertnih pričakovanj povedal kitarist
Ron Asheton
, je kar ustrezna ocena za nastop
The Stooges
in predvsem za Iggyja. Na ta način smo prisotni doživeli več od
pričakovanj, od tega, da se je legendarni učenec
Jima Morissona
pri svojih 61 letih znašel v prvih vrstah parterja, do polnega odra
ljudi.
|
|
|
Kot predskupina je nastopila ekstravagantna hrvaška zasedba Psihomodo Pop. ©
Nik Rovan
|
| |
Izumitelj “stage divinga” je svojo pogruntavščino demonstriral kar dvakrat. Punkerska
surovost se je poleg bučnega kitarsko orientiranega zvoka poznala predvsem v odrski prezentaciji.
Iggy je preklinjal in poskakoval, kot zna le on, razbijal stojala za mikrofon in se večino časa
živalsko drl. Z mladostniško energijo je prebudil vse tiste, ki so mislili, da si bodo koncert
ogledali v miru. Stavki, kot so:
"Hočem odpeti kurčevo živalsko pesem,"
so pomenili, da je sledil komad I Wanna Be Your
Dog, med Real Cool Time pa se je oder kar naenkrat napolnil z ljudmi, ki so z bendom ostali tudi
pri naslednjem No Fun. Nek srečnež se je javno zahvalil za ponujeno priložnost, Iggy pa je
pripomnil, da so bilo to zelo talentirani ljubljanski plesalci. V predstavitvi članov benda je še
posebej izpostavil “težkokategornega svetovnega šampiona v igranju kitare”, Rona Ashetona, ter
saksofonista
Steva Mackaya
. Med drugim smo slišali komade, kot so 1969, I Got A Right in Fun
House, z najnovejše plošče The Weirdness pa le dva, My Idea Of Fun in Trollin'. Bend je izvedel en
dodatek ter veličastno zaključil s komadom Raw Power.
|
|
|
Iggy je preklinjal in poskakoval kot zna le on, razbijal stojala za mikrofon
in se večino časa živalsko drl. © Nik Rovan
|
| |
Grd kot smrt in seksi kot hudič
Koncerti te vrste zbijajo prepričanje, da dandanes ničesar več ne more presenetiti. Pa
pustimo zdaj punk, nanj v tem času težko gledamo kot na presežek. Spoštovanje si je bend ob
dejstvu, da gre za pionirje punka v sedmem desetletju svojih življenj, zaslužil z zmožnostjo
prenesti energijo enega človeka na celo dvorano. In čeprav so nekatere ženske po koncu koncerta za
Iggyja rekle:
"Grd kot smrt in seksi kot hudič
," bi bila tudi oznaka, da je to pač preprosto Iggy Pop,
čisto zadovoljiva.