Kot predskupina so nastopili Rotor, zasedba vrhunskih slovenskih glasbenikov, ki igra elektroniko na analogne inštrumente. Mešali so počasnejše ritme, glasbeno vzdušje, ki je delovalo kot improvizacija, je bilo bolj kot premikanju namenjeno opazovanju evolucije zvoka, ki se je gibal v house/lounge krogih.
Glavna ustvarjalca večera, Torbjørn Brundtland in Svein Berge, sta se na odru pojavila okoli 22. ure. Tudi za njuno glasbo je značilno, da nima močnejših poudarjenih ritmov na prvo žogo, ampak gre za elektronske mojstrovine, ki se jih v prvi vrsti posluša, šele nato, ko melodije osvojijo poslušalčeva ušesa, pa ta lahko nanje tudi zapleše. Glasba je narejena z možgani, ne z jajci, istočasno pa se zdi, da so jajca posledica možganov. Tako ni šlo za klasičen dogodek plesne glasbe, prav tako ne za koncert, ampak za mešanico obojega. Plesni koncert se je začel z enim od najmočnejših predstavnikov plošče Junior, ki ji v drugi polovici letošnjega leta sledi še naslednik Senior, inštrumentalno uverturo z naslovom Röyksopp Forever. Slišali smo lahko vse viške najnovejše plošče (Vision One, You Don’t Have A Clue, Tricky Tricky, Happy Up Here, The Girl And The Robot), pomešane z vidnejšimi trenutki predhodnikov (What Else Is There, Remind Me, This Must Be It, Poor Leno, Only This Moment).
|
Glasba je narejena z možgani, ne z jajci, hkrati pa se zdi, da so jajca posledica možganov. © Marko Šeruga |
Berge je poleg sintesajzerja igral tudi električne bobne, s katerimi je imel ob začetku nastopa nekaj tehničnih motenj, predvsem Brundtland pa je bil poleg norveške vokalistke Anneli Drecker dejaven tudi vokalno. Večkrat sta se zahvalila, predvsem Brundtland je bil nad občinstvom, ki jim je jedlo iz roke in zraven še ves čas pihalo na dušo, vidno navdušen. Le dan prej sta Svein in Torbjørn z družbo nastopila na reškem Hartera festu, kjer je bil odziv občinstva baje še solidnejši. Nastop, v katerem sta odigrala dvanajst komadov v enem "šusu", ki so mu sledili trije enkratni dodatki, se je zaključil z Alpha X, ki je bil namenjen predvsem umiritvi razgretega občinstva in pomikanju proti izhodu.
Prevod intervjuja (na vprašanja odgovarja Torbjørn Brundtland):
Ploščo Junior so mediji označili za ploščo, ki je tako blizu popolnosti, da je že skoraj nemogoče. Katera pesem ali plošča pa po tvojem mnenju ustreza tej definiciji?
T: Nekaj, kar je popolno … tak album se imenuje The Man-Machine od skupine Kraftwerk, ki se mi zdi zelo popoln. Tudi The Dark Side Of The Moon od Pink Floyd, sicer zelo očitna stvar, ampak na njem je definitivno nekaj, kar ga dela popolnega.
Kaj pa Go With The Flow od Queens Of The Stone Age? Kako je ta komad končal v vaši glasbi?
T: Nimam pojma. Je preprosto nekaj, kar smo naredili med potovanjem, priredbo njihove pesmi, o čemer predvidevam, da govorimo. Ko smo bili v hotelih, smo naredili ritem in ga spojili. Preprosto zaradi zabave na odru, ker ima komad močno energijo. Vse se vrti okoli zabave.
Bi bilo pravilno reči, da je Junior mešanica predhodnikov (Melody A.M. in The Understanding)?
T: To drži s tega vidika, da ne samo, da radi preizkušamo nove stvari in na novo izumljamo glasbo, ampak hočemo tudi obdržati tisto, kar smo ustvarili. To je povezava z našimi preteklimi deli. To želimo ohraniti.
Znani ste po dolgih premorih med studijskimi ploščami. Katere pesmi najbolje predstavljajo razpoloženje, v katerem ste bili med ustvarjanjem Juniorja? Kateri so tovrstni predstavniki?
T: Če pogledaš komad The Girl And The Robot na eni strani in komad Silver Cruiser na drugi, dobiš dva različna pola, ki predstavljata dve stanji, med katerimi smo ustvarjali. Ena naša stran ustvarja energično, pop in poslušljivo glasbo, medtem ko na drugi strani radi ustvarjamo stvari, ki imajo več vase usmerjene energije, ki je bolj osebna. Med ustvarjanjem Juniorja smo vložili veliko energije tudi v ploščo Senior, ki bo predvidoma izšla še to zimo. Tako skozi čas potujemo naprej in nazaj v svojih čustvih, v nas je dvojnost, kar je tudi naš koncept. Videti je kot posvetilo našim albumom starih konceptov.
Omenil si komad The Girl And The Robot. Bi imel robotsko žensko, tako kot ima ženska v videospotu za fanta moškega robota?
T: Mislim, da sem staromoden in zato oboževalec mesa.
Kaj bi znal povedati o komadu Rö yksopp Forever? Ta ima namreč zelo močno melodijo.
T: Najlepša hvala. Je komad, ki združuje veliko naših vplivov. V njem je veliko vplivov pionirjev, pa ne zgolj v elektronski glasbi, ampak velikih epskih mojstrovin, in zato tudi tak naslov. Ker je v njem veliko vsega.
Kakšna je tvoja razlaga vašega imena? Gre za stališče ali nekaj, kar je vzeto iz konteksta vaše glasbe?
T: Misliš naše ime benda?
Ja.
Tako kot si rekel … če razpoloviš ime na dva dela, hkrati pa gre tudi za ime gobe prašnice. Če jo pohodiš, spusti iz sebe dih. Istočasno pa pomeni dimni učinek, ki nastane ob sprožitvi atomske bombe. Predvsem jaz sem bil glede imena na začetku nekoliko negotov, da se mu občinstvo ne bo znalo približati. Nato sem govoril z nekaterimi ljudmi iz Londona in jih povprašal za mnenje z mednarodnega stališča in rekli so, da jim zveni kot nek oddaljen prostor nekje.
