Maximilian Schell je je umrl danes v Innsbrucku v 84. letu življenja. Umrl je zaradi komplikacij "ob resni in nenadni bolezni", je povedala njegova agentka. Prejšnji teden je med snemanjem oddaje za nemško televizijo ZDF omedlel in so ga odpeljali v bolnišnico. Ob smrti je bila ob njem njegova tretja žena Iva.
Schell se je rodil leta 1930 na Dunaju, osem let kasneje pa je po "anšlusu" njegova družina zbežala in se naselila v Švici. Po koncu vojne je študiral v Münchnu, se nato vrnil v Zürich, vse pogosteje pa se je med študijem podajal tudi v igralske vode dokler ni začel stalno igrati v gledališču v Baslu.
Na platnu je debitiral leta 1955 v nemškem protivojnem filmu Otroci, mater in general, kjer je igral ob boku Klausa Kinskega. Leta 1961 je postal svetovno znan po svoji vlogi odvetnika v filmu Sojenje v Nürnbergu, za katero je prejel oskarja za glavno moško vlogo, in sicer kot prvi nemško govoreči igralec po drugi svetovni vojni.
Njegova kariera je vsebovala številne vloge v filmih o drugi svetovni vojni, videli pa smo ga lahko tudi v vlogi Petra Velikega (1986), za katero je bil nominiran za zlatega globusa, v Abrahamu (1994) in v filmu Deep Impact (Zadnji udarec) (1998) ter Ivani Orleanski (1999). Zadnje desetletje je veliko igral v nemških TV filmih in sodeloval pri več dokumentarcih. V filmu je nazadnje zaigral leta 2008.
Bil je znan po svojem zelo dobrem igranju klavirja in drugih talentih, kot je zase dejal ob neki priložnosti, je človek brez poklica. "Pomikam se skozi življenje prek različnih oblik umetnosti."
