Magazin > Film & Glasba & TV

Preprosto rdeči zadnjič v Ljubljani

Pevec Mick Hucknall se je izkazal kot preprost povezovalec "nežnejšega" srca. Žurnal24 main
V sredo, 24. junija, se je Hala Tivoli pozibavala v ritmih angleškega jazz-soul-pop benda, ki se poslavlja po svojih 25 letih ustvarjalnosti.

Tisti, ki so uspeli videti ta koncert, so tako ujeli zadnji vlak. Gre namreč za zaključno turnejo benda z naslovom Greatest Hits 25 pred razpadom, ki je napovedan za leto 2010. H končni odločitvi je v največji meri pripomoglo očetovstvo vokalista Micka Hucknalla. "Glava" in reprezentativna duša benda je namreč mnenja, da moraš biti kot starš ob vzgoji otroka na trdnem mestu. Verjetno je po vseh letih ustvarjanja (bend je dejaven od leta 1985) svoje naredila tudi ustvarjalna izpraznjenost. Sicer je polovica glasbenega abrahama skrajno pohvalno dejstvo. Nekateri bendi ne uspejo imeti niti 25 koncertov ali posneti 25 pesmi, ampak pustimo zdaj tiste. Angleški bend je v svoji plodni karieri prodal čez petdeset milijonov svojih plošč, v svoji diskografiji so zabeležili deset studijskih albumov (ploščo Stars iz leta 1991 so lani izdali znova) ter štiri kompilacije. Svoje največje uspešnice so "obujali" tudi tokrat v Ljubljani.

Napovedan začetek ob 20. uri so organizatorji vzeli precej resno. Nekaj zamude so si vseeno privoščili, ampak koncert se je še vedno začel ob belem dnevu in brez predskupin. Slišali smo lahko nepogrešljivi del njihovega že skoraj "zimzelenega" repertoarja, kot so komadi Stars, If You Don’t Know Me By Now, Home, So Not Over You, Fairground, Something Got Me Started, Say You Love Me ter It's Only Love. Če bi morali popredalčkati njihov glasbeni stil, bi šestčlanski bend lahko preprosto označili za romantične rockerje, katerih glasba vsebuje primesi funka in vzorce disca. Stalnica njihove glasbe so saksofonski solovložki. Bili smo priča izjemni osvetlitvi, ki je premogla drugačno sceno za vsak komad. Poleg reflektorskih luči so bile njen del tudi velikanske svetilke, ki so spominjale na ulični prostor.

Če bi morali popredalčkati njihov glasbeni stil, bi šestčlanski bend lahko preprosto označili za romantične rockerje. © AFP

 
Hucknall se je izkazal kot preprost povezovalec "nežnejšega" srca, ki občinstvo nagovarja prijazno in od časa do časa napove kakšen komad ter zraven vključi še krajšo zgodbo o njegovem izvoru ali nastanku. Spodbude publika skorajda ni potrebovala. Zbralo se je približno pet tisoč ljudi, katerih večinski del je kazal zrelejša in srednja trideseta leta, kar kaže na zvestobo, da so se poslušalci postarali z bendom ali pa so odraščali v osemdesetih letih, ko so Simply Red nastali. Rdečelasec s čistim žametnim vokalom je dobival veliko podpore, sploh pri komadih, kot so Stars ter If You Don’t Know Me By Now, ki je bil tudi sklepni komad večera. Zatemnjene luči v dvorani in odrska osvetlitev so dale up, da sledi še drugi dodatek, ki pa ga ni bilo.
Komentarjev 1
Napišite prvi komentar!

Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.