Zakaj si se v teh časih odločil za snemanje celotnega albuma in kako si ga financiral?
Album je v teh časih, ko je prodaja zelo slaba, predvsem dobra glasbena vizitka, pa tudi dokaz, da misliš resno in delaš dolgoročno. Vsekakor je album po šestih letih dela na sceni pričakovan korak, za katerega so krivi predvsem moji poslušalci, ki so me zadnja leta vse pogosteje spraševali o plošči. Finančno je cel projekt na mojih ramenih, a ni tako hudo, kot se morda sliši, saj sem praktično 80-odstotni avtor plošče – sam sebi pa ne izplačujem honorarjev (smeh).
Koga na slovenski sceni najbolj ceniš in zakaj?
Pred leti so bili zame veliki carji fantje iz skupine California, danes pa mi je všeč glasba Jana Plestenjaka. To pa zato, ker je tako kot jaz sam avtor svoje glasbe. Mislim, da je lahko izvajalec le tako najbolj iskren in pristen.
Si se že kdaj prijavil na Emo?
Že pred nekaj leti, a takrat pesem ni prišla skozi sito strokovne žirije. Morda ni bila pisana dovolj preprosto in na prvo žogo, mogoče ni bila primerna za festival, ne vem, pojma nimam, kakšna merila so imeli. Je pa res tudi to, da zadnja leta pravzaprav ni bilo razpisa in je organizator povabil določene avtorje, zato drugi nis(m)o imeli niti možnosti predstaviti svoje projekte.
Pa drugi tekmovalni festivali?
Glasbe nikoli nisem dojemal kot tekmovanje, pa tudi pesmi, ki jih pišem sam, ne nastajajo načrtno, ampak spontano. Pred dvema letoma sem nastopil na Sunčanih skalah v Črni gori in se uvrstil v finale.
