"Včasih so bile inštrukcije nekaj, kar se je le občasno dogajalo. Inštrukcije so bile le izmenjave znanj med sošolci, sošolkami, kjer je nekdo, ki je bil najbolj podkovan v kakšnem predmetu, pomagal tistim s slabšim zanjem," pripoveduje direktorica Združenja staršev in otrok Sezam, Nada Kirn Špolar. Danes pa so pri nekaterih predmetih inštrukcije ponekod celo nuja: "Saj verjetno poznate zgodbe, ko tričetrt razreda piše kontrolko cvek, ali več kot polovica ne doseže dovolj točk in podobno." Tako se je začelo vedno pogosteje govoriti o tem, kako do boljšega znanja. Vse te spremembe se odvijajo v času, ko se je znanje začelo ne le ocenjevati s številkami, ampak meriti s točkami. "Tako so točke postale zelo pomemben cilj, zato so tudi starši pričeli na nek način posredno kupovati te točke. Tudi tako, da so se oprli na inštruktorje," pojasnjuje Kirn Špolarjeva.
Preveč je zahtev
Po mnenju Kirn Špolarjeve starši danes prepogosto zaženejo alarm, da otrok potrebuje inštrukcije. Ti pa niso nujno koristni za otroka, mladostnika, da se sam postavi na svoje noge. "Rezultati, točke, ocene so preveč pomembni, preveč je zahtev po takojšnjem rezultatu, to je, da morajo biti neposredno tukaj in zdaj," opisuje. Nekateri starši začnejo po njenih izkušnjah loviti znanja za otroke že v predšolskem obdobju, vpisujejo jih v različne akademije in hočejo, da bodo njihovi otroci Da Vinciji. "Jaz sem vedno trdila, da je šola maraton," pravi in dodaja, da otroci povprečno preživijo v šoli najmanj 14 - 15 let. Zato svetuje staršem, naj pustijo otrokom, da napredujejo v varnem, prijaznem okolju, v katerem imajo dovolj časa za igro in radovednost in naj jih ne "mučijo" že v predšolskem obdobju z velikimi zahtevami. Zaradi takšnih primerov namreč marsikdo pregori, marsikateri starš pa je razočaran, ko otrok, v katerega je toliko vložil, nenadoma zataji, omaga.
Koristna medsebojna pomoč
Otroci, ki imajo inštrukcije, se po mnenju Kirn Špolarjeve ne bi smeli počutiti manj vredne: "Če imaš danes inštruktoirja, imajo starši denar zanj, torej zakaj bi se nekdo čutil manjvrednega, saj ima nekaj, kar si drugi ne morejo privoščiti. Problem inštrukcij je v plačljivosti." V Sezamu tudi zato organizirajo vrsto pomoči pri učenju preko družbeno koristnega dela, kjer inštrukcije niso plačljive. "Inštrukcija ni nujno le nekaj slabega. Medsebojna pomoč med sošolci je eden od nujnih procesov empatije," še pojasnjuje. V ZDA so na primer tisti, ki nudijo poomoč svojim vrstnikom posebej čislani, to ej pomembna točka v vsakem življenjepisu. "To točko vsak, ki daje štipendijo ali službo še posebej upošteva, kajti to izkazuje altruizem, posebno vrednoto, značajsko lastnost, ki je nima vsak," je sklenila.
+Matejka Tomazin absolutno se strinjam z vami.
Ah, seveda. Najbrz so tudi ucitelji krivi, da imajo v razredu 24 otrok, da jim ne vcepijo da v razredu velja dolocena disciplina ceprav starsi dajo v vsakem primeru prav otroku (da ne omenim, da vcasih celo lazejo), da starsi… ...prikaži več ne poskrbijo, da njihovi otroci delajo domace naloge, namesto da so do 22h na Facebooku... Nekoga, ki se v solo ne prihaja ucit, tezko kaj naucis.Sama sem instruitala decka v 6. razredu in sem se sprasevala, kako to, da ni nicesar odnesel od pouka, saj je bil bister in je pri meni na instrukcijah hitro zagrabil snov. Mislila sem si, kako je ta njegova uciteljica nesposobna... Potem pa sem ga naslednje leto pri pouku imela sama, ker sem ravno nadomescala eno porodnisko, in sem hitro ugotovila, kje je problem. Fant je prihajal v solo socializirat in ne se ucit. Podaljsan vrtec, ce ne se slabse...
se popolnoma strinjam... poznam primere ko pri nekem učitelju vedno znova 3/4 razreda piše cvek in to različni razredi, tako da to ni problem otrok...to je problem učitelja!!!! očitno ne zna predstaviti svoje snovi dovolj natančno da bi večina razumela!… ...prikaži več Po logiki bi morala veljati Gaussova porazdelitev, torej nekaj cvekov, nekaj petic ostalo vmes,..kot je mph rekel učitelji so zakoreninjenji v službi z dobro plačo in nihče jim nič ne more,..