Raziskava je pokazala, da se množično pustovanja udeležijo mlajši posamezniki, stari do 25 let; večina ljudi, ki so se našemili lani, bo to storila tudi letos. Hkrati si ljudje, ki se pusta lani niso udeležili, letos ne nameravajo premisliti.
Po krofe v trgovino
Po pričakovanjih največ Slovencev krofe kupi v trgovini, med tistimi, ki se odločijo za peko doma, pa je največ mladih, starih do 25 let. Družba GfK Slovenija je ugotovila tudi, da je v gospodinjstvih, kjer krofe pečejo doma, odstotek moških pred štedilnikom za odtenek višji kot odstotek žensk. Pričakovano pa se za domačo pripravo krofov najmanj odločajo posamezniki iz Osrednje Slovenije.
Od vrat do vrat tudi starejši
Tradicionalnega običaja, pohoda od vrat do vrat in vzklikanja "Imate kaj za pusta hrusta?" se po pričakovanju najpogosteje udeležujejo otroci anketirancev. Zanimiv pa je podatek, da se med vprašanimi za takšne pohode ne odloča najmlajša starostna skupina, torej stari od 15 do 25 let, temveč po vratih trkajo posamezniki, stari od 26 do 35 let, najpogosteje verjetno skupaj s svojimi otroki.
Velikodušni do maškar
Slovenci ostajamo radodarni in cenimo trud, ki ga v svoje kostume vložijo maškare, saj kar 90 odstotkov anketirancev nagradi maske, ki jih obiščejo na domu, bodisi z denarjem (23 odstotkov) bodisi s sladkarijami (68 odstotkov). Pri tem ima velik vpliv starost ljudi, ki jih maškare obiščejo, starejši ljudje jim namreč v večini podarijo denar. Tudi moški jih v povprečju raje nagradijo z denarjem, medtem ko ženske maškaram ponudijo sladkarije.
GfK Slovenija še ugotavlja, da osebni dohodek, zaposlitveni status in zakonski stan posameznikov ne vplivajo na njihovo odločitev za maskiranje.