Starši takih otrok na noben način ne želijo narediti slabo. Svojim otrokom želijo zagotoviti
stvari, ne da bi se bilo treba otrokom zanje truditi. Žal pa svet ne deluje tako! Zato takšni
otroci dejansko postanejo poglavarji družine.
Starši jih imajo za mlajše
Glavna težava pa je, da jih imajo njihovi starši za veliko mlajše, kot so v
resnici. Če otrok po dopolnjenih petih letih še vedno brca, kriči in grize, poleg tega pa za
izražanje misli in čustev ne uporablja sredstev, ki so primerna njegovim letom, lahko sklepamo, da
ni prepričan vase. Otroci se z razvajenostjo odzovejo tudi na pomanjkanje mej, kar je nedvomno klic
na pomoč. Meje namreč ustvarjajo varnost.
Preberite še: |
|
|
• Vzpostavite zunanje varnostne meje, kot je na primer: "Nikoli se ne dotakni vroče pečice!" ali "Nikoli ne steci na cesto!" Jasno dajte vedeti, kaj je in kaj ni sprejemljivo.
• Na enak način spodbujajte pozitivno vedenje. Spodbujajte pozdravljanje, zahvaljevanje in nežno igro z drugimi otroki. Vsekakor pa naj hvala prevlada nad grajo.
• Odkrito govorite s svojim otrokom. Ko otroci odraščajo, postanejo dojemljivi za pogovor o svojem vedenju. Biti pa morate zviti! Če ga boste vprašali: "Zakaj to počneš?" vam zelo verjetno ne bo znal razložiti. Zato poskusite z: "Me prav zanima, zakaj se to ves čas ponavlja?"
• Ohranite mirno kri. Če se boste na neprimerno vedenje odzvali z besom, svojega otroka zagotovo ne boste naučili ničesar o zmernosti in lepem vedenju.
• Bodite dosledni. Vedno naredite, kar ste rekli, da boste naredili. Če ste otrokom zagrozili s posledicami za določeno vedenje, naj vedo, da resno mislite. "Tokrat ti bom res vzela igračko, če ne prenehaš s tem …" se ne bo obneslo, če ste to povedali že desetič.
Vas zanima, kaj si o vzgoji misli super varuška Claire Verity? Potem si v sredo, 23. 4., preberite intervju.
