Ključne pa so predvsem sledeče štiri situacije:
1. Ko v nekaj strastno verjamemo
Izjemno težko je sedeti in poslušati nekoga, ki govori stvari popolnoma v nasprotju z našimi esencialnimi prepričanji. Pa vendar prav to počnemo ves čas, saj ne želimo povzročati konfliktov ali izražati pretiranega nestrinjanja z nekom, ki nam je blizu. Tišina tako lahko daje občutek, kot da se z izjavo strinjamo, vendar pa s tem ne častimo svoje lastne resnice. Ko v nekaj res strastno verjamemo, moramo dati ljudem vedeti, da stojimo za temi ideali.
2. Ko smo ustrahovani
Zasmehovanje ter ustrahovanje se ne dogajata samo na otroških igriščih, v odrasli dobi se preselita v sfero službe in širše okolice. To pa včasih tudi ni povsem evidentno. Lahko gre za to, da nekdo invazivno vztraja, kako moramo določeno stvar narediti ali razmišljati na določen način. Kot pri vsem ustrahovanju tudi tovrstno terja naše dobro emocionalno počutje. Pri tem se moramo naučiti postaviti zase in ne dopustiti, da zmaga mnenje ali nadzor najglasnejšega.
3. Ko varujemo svoj čas
Čas je eden izmed najbolj dragocenih resursov, ki ne more biti povrnjen. Vzeti si moramo čas za stvari, ki so nam pomembne, ki jih čutimo kot naše poslanstvo in za ljudi, ki nam pomenijo največ na svetu. Obenem pa se pri vsem tem tudi zavedati, da takrat, ko sprejmemo eno novo stvar, rečemo 'ne' nečemu drugemu. Ob tem moramo ozavestiti, da ne rečemo 'ne' nečemu, kar nam bi pomagalo pri osebnostni rasti, zato moramo resno zaščititi svoj čas.
4. Ko moramo postaviti svoje meje
Nekateri ljudje ne razumejo mej, ki jih imamo kot osebnost. Izjemnega pomena torej je, da damo ljudem vedeti, kakšne so naše lastne meje. Ko imamo jasno sliko naših osebnih meja, postane tudi lažje častiti in in se postaviti za lastno resnico.