Kot razlagajo na Zvezi potrošnikov Slovenije, je rok uporabe jajc je 28 dni od dneva, ko jih kokoši znesejo. Shranjevali naj bi jih na hladnem, v prostorih, kjer temperatura ni višja od 16 stopinj Celzija in ne v hladilniku, kot mnogi zmotno menijo. Tako shranjena jajca naj bi ohranila kakovost in svežino do konca roka uporabe. Nekateri proizvajalci sicer priporočajo, da jajca po nakupu v originalni embalaži shranimo v hladilniku, večina pa priporoča, da jih moramo shranjevati na hladnem.
Razredi kakovosti
Po uredbah EU ločimo pri jajcih več kakovostnih razredov, in sicer glede na namen uporabe in maso. V kakovostni razred A sodijo sveža jajca, torej jedilna jajca, namenjena prodaji, prebrana pa so tako, da med njimi ni umazanih, strtih ali natrtih jajc. Kakovostni razred B ali jajca drugega ali nižjega razreda so namenjena le za industrijsko predelavo.
Jajca po načinu reje
Za kateri način reje kokoši gre, nam pove prva številka, odtisnjena na jajcu.
0 = ekološka reja
1 = prosta reja
2 = hlevska (talna) reja
3 = baterijska reja
Baterijska reja: kokoši v kletkah
Hlevska reja: prosto gibanje po hlevu
Kokoši nesnice se pri hlevski reji prosto gibljejo v hlevu in imajo na voljo ločen prostor, kjer lahko znesejo jajca (na sedem kokoši mora biti na voljo eno gnezdo). Ta reja je za kokoši bolj prijazna, saj imajo prostor za gibanje in steljo za kljuvanje. Zavitek desetih jajc iz talne reje je skoraj za en evro dražji od tistih iz baterijske reje.
Prosta reja: izhod na pašnik
Kokoši nesnice se pri prosti reji prosto gibljejo po hlevu kot pri hlevski reji, vendar pa mora imeti hlev odprtine, skozi katere imajo kokoši prost izhod na pašnik. Ta mora biti ograjen, kokoši pa se lahko pred slabim vremenom in pticami roparicami umaknejo v hlev. Na kvadratnem metru uporabne površine ne sme biti več kot 9 kokoši. Kokoši se gibljejo in prehranjujejo tudi z zelenjem, zato imajo ta jajca nekoliko manj maščobe, predvsem pa več maščobnih kislin omega 3. Za šest jajc velikosti M je treba odšteti 2,30 evra in več.
Ekološka reja: podobne hranilne lastnosti kot iz proste reje
Jajca posebne kakovosti
Jajca omega 3 so obogatena z maščobnimi kislinami omega 3 tako, da dodajo v krmila sestavine, ki jih veliko vsebujejo (npr. laneno seme). Eno jajce vsebuje vsaj 30 odstotkov priporočene dnevne količine maščobnih kislin omega 3.
Jata omega plus so v tej skupini jajc posebnost. Ta jajca "višje kakovosti" morajo po specifikaciji za "višjo kakovost" vsebovati 5-krat več maščobnih kislin omega 3 kot običajna jajca (okrog 6 gramov v 100 gramih jajca, kar je skoraj priporočeni dnevni vnos za odraslega človeka), pa tudi razmerje med maščobnimi kislinami omega 6 in omega 3 mora biti zelo ugodno (1 : 2,5). Za 6 jajc omega 3 iz razreda M boste odšteli od 2,30 do 2,60 evra.
Jajca izpod Kamniških planin so pri nas edina, ki imajo certifikat za geografsko poreklo. Vzreja nesnic in proizvodnja jajc poteka na območju Kamniško-Savinjskih Alp, posebnost teh jajc pa je, da vsebujejo več kalcija, kar je posledica izjemne kakovosti vode in klime na tem območju. K večji vsebnosti pa prispevajo tudi dodatki kalcita v hrani iz okoliškega vira (Stahovica). V krmo za kokoši dodajajo tudi majhno količino obdelanega lanenega semena, ki izboljša maščobno-kislinsko sestavo maščobe v teh jajcih tako, da je razmerje med maščobnimi kislinami omega 6 in omega 3 7 : 1, kar je za prehrano ljudi še vedno ugodno razmerje. V navadnih, neobogatenih jajcih je namreč razmerje med maščobnima kislinama okoli 13 : 1.
