V nadaljevanju preberite:
- V Sloveniji je kožni melanom šesti najpogostejši rak, ki v zadnjih letih strmo narašča.
- V zadnjih dveh desetletjih se je preživetje bolnikov s kožnim melanomom pomembno izboljšalo.
- Posebno pozornost je treba nameniti spremembam na koži.
Kožni melanom je eden najpogostejših rakov. Najpomembnejši dejavnik tveganja ostaja prekomerna in ponavljajoča se izpostavljenost soncu oziroma ultravijoličnemu (UV) sevanju. Z ustrezno in dosledno zaščito ter rednim pregledovanjem kože lahko pomembno zmanjšamo tveganje za njegov nastanek, ob zgodnjem odkrivanju bolezni pa izboljšamo izide zdravljenja.
V Sloveniji je kožni melanom po pogostosti na šestem mestu med vsemi raki in predstavlja 5,5 odstotka vseh rakov. V obdobju 2020-2024 je za kožnim melanomom v povprečju letno zbolelo 814 oseb. Gre za enega izmed rakov, pri katerih incidenca v zadnjih desetletjih najbolj strmo narašča. Danes med nami živi več kot 10.000 oseb, ki jim je bil kožni melanom diagnosticiran kadarkoli v preteklosti, so zapisali na Onkološkem inštitutu Ljubljana.
onkološki inštitut
prebivalstva o pomenu ustrezne zaščite pred soncem," je poudarila Janja Ocvirk, strokovna direktorica Onkološkega inštituta Ljubljana.
Rak z dobrim preživetjem
Kožni melanom sicer sodi med rake z dobrim preživetjem, čisto petletno preživetje bolnikov s kožnim melanomom zbolelih v obdobju 2019–2023 je znašalo 92 odstotkov. "Na Onkološkem inštitutu Ljubljana zagotavljamo multidisciplinarno obravnavo ter
dostop do sodobnih metod sistemskega zdravljenja pri napredovali bolezni. Kljub napredku zdravljenja pa ostajata ključna ukrepa za obvladovanje bolezni zgodnje odkrivanje in preventiva," je še izpostavila Ocvirk.
Zmanjševanje tveganja za razvoj kožnega melanoma
Z ustreznimi preventivnimi ukrepi lahko učinkovito zmanjšamo tveganje za razvoj kožnega melanoma, kar poudarja tudi Evropski kodeks proti raku. Ključni ukrepi so:
- Izogibanje soncu, zlasti v času najmočnejšega UV-sevanja. Pomembno je, da se izogibamo nenadnim in intenzivnim izpostavitvam, ki pogosto vodijo do sončnih opeklin, saj te povečujejo tveganje za razvoj melanoma.
- Dosledna zaščita kože, predvsem z oblačili, ki so namenjena UV zaščiti, ali gosto tkana, pokrivali s širokimi robovi in sončnimi očali. Na nezaščitene dele kože je treba nanesti zaščitna sredstva z visokim zaščitnim faktorjem (SPF 30 ali več) dovolj zgodaj, v zadostni količini in nanos večkrat dnevno ponoviti.
- Pomembno je tudi spremljanje UV-indeksa.
- Neuporaba solarijev.
Kako prepoznati sumljiva znamenja na koži
Posebno pozornost je treba nameniti spremembam na koži. Če se kožno znamenje po oseh dolžine in širine razlikuje in ima nepravilen, nazobčan rob z izrastki, je ključen čimprejšnji pregled in posvet z zdravnikom. Tak posvet je potreben tudi, če premer znamenja meri več kot šest milimetrov, spreminja barvo ali raste nad kožo. Zgodnja prepoznava pomembno prispeva k zmanjševanju bremena kožnega melanoma, ohranjanju kakovostnega življenja in boljšim izidom zdravljenja.
Ocena in kriterij ABCD
• asimetrija (Asymmetry): os znamenja po dolžini in os po širini
se razlikujeta;
• robovi (Borders): nepravilen rob, nazobčan, z izrastki;
• barva (Colour): spreminjanje barve ali prisotnost več barv
• premer (Diameter): večji od 6 mm
• evolucija (Evolution): spreminjanje in rast nad nivo kože ali v širino.
Ob sumljivih spremembah je ključen čimprejšnji pregled in posvet z zdravnikom.
Pristopi k zdravljenju
Zdravljenje kožnega melanoma je prilagojeno razširjenosti in značilnostim bolezni ter splošnemu zdravstvenemu stanju posameznika. "Najpogosteje zdravljenje vključuje kirurško in sistemsko zdravljenje ter obsevanje. V sodobnem zdravljenju ima pomembno vlogo imunoterapija, ki krepi imunski odziv proti rakavim celicam ter tarčno zdravljenje, ki deluje usmerjeno na specifične molekularne spremembe v tumorju. V določenih primerih se lahko uporabi tudi kemoterapija," pojasnjuje Barbara Perić z Oddelka za kirurško onkologijo na Onkološkem inštitutu Ljubljana.
Pri izbiri najprimernejšega pristopa se upošteva predvsem debelina tumorja po Breslowu in stopnja razširjenosti bolezni.
Pomemben del obravnave je tudi spremljanje po zaključenem zdravljenju. Redni kontrolni pregledi, sprva pri onkologu in dermatologu, kasneje pa pri dermatologu, omogočajo zgodnje odkrivanje morebitnih ponovitev bolezni ali nastanka novih
tumorjev.
Društvo bolnikov z melanomom
Bolnikom in njihovim svojcem nudi podporo tudi Nacionalno društvo bolnikov z melanomom, kjer bolnikom pomagajo razumeti njihovo bolezen in jih spodbujajo, da aktivno sodelujejo pri odločitvah glede zdravljenja. "Diagnoza melanoma pogosto predstavlja veliko osebno in psihološko stisko tako za bolnike kot njihove svojce. Sproža številna vprašanja in negotovosti, zato je pomembno,
da imajo bolniki dostop in podporo skupnosti s podobno izkušnjo. V društvu si prizadevamo, da bolniki v procesu zdravljenja niso sami in da jim pomagamo razumeti njihovo bolezen, jih spodbujamo, da aktivno sodelujejo pri odločitvah glede zdravljenja
in da živijo čim bolj kakovostno življenje," je izpostavil Janez Sirše iz Nacionalnega društva za bolnike z melanomom.
