V številnih kulturah obstaja vraževerje, da ljudje trkajo po lesu, z namenom da bi si priklicali srečo oziroma odgnali nesrečo. Izraz 'potrkati na les' naj ne bi segal nič dlje kot v devetnajsto stoletje. Ena najpogostejših razlag tega pojava izhaja iz starih poganskih časov, natančneje iz časa Keltov. Le-ti so verjeli, da duhovi in bogovi živijo na oziroma v drevesih.
24sata piše, da so naši predniki s trkanjem po deblu drevesa verjetno spodbujali dobro voljo nadnaravnih bitij in s tem prosili za njihovo zaščito. Dotično trkanje naj bi bil med drugim tudi simbol zahvale bogovom, ker so med ljudi prinesli blagoslove in srečo.
Obstaja še ena teorija o trkanju na les. Ta trdi, da so ljudje udarjali ob lesene površine, da bi odgnali zle duhove oziroma da bi jim preprečili prisluškovanje, medtem ko so se hvalili s svojo srečo, v strahu, da se le-ta ne bi spremenila v nesrečo. Nekateri kristjani to prakso preprosto povezujejo s Kristusovim križanjem.
Medtem, ko so se skozi zgodovino oblikovale takšne in drugačne teorije in razlage, od kod izvira omenjeno vraževerje, nekateri zgodovinarji in raziskovalci menijo, da je trkanje na les nedaven pojav. V svojem delu z naslovom 'The Lore of the Playground (Izročilo igrišča)' britanski folklorist Steve Roud sledi zgodovinskemu razvoju otroške igre iz devetnajstega stoletja. Imenuje se 'Tiggy Touchwood'. Gre za vrsto igre, pri kateri so igralci varni, kadar koli se dotaknejo lesene površine.
Čeprav izvor trkanja na les morda nikdar ne bo znan, je to vraževerje še vedno priljubljeno širom sveta. Skozi čas so se oblikovale tudi lokalne različice. Turki denimo se najprej potegnejo za uho in dvakrat potrkajo po lesu, z upanjem, da bi preprečili nesrečo. Italijani med trkanjem izgovarjajo besedno zvezo 'dotaknite se železa', ko se poskušajo izogniti izzivanju usode. Slovenci pa se preprosto potrkamo po glavi kot da je le-ta narejena iz lesa. Kakšna pa je vaša različica?
Jaz napr. potrkam v melono ali lubenico, da ocenim kako zrela je. Nekateri potrkajo po sodu, da ugotovijo kako poln oz. prazen je.
Danes trkajo tudi po površinah, ki ni les. S tem preverjamo ali imajo materiali pravšnje lastnosti, čeprav s samim trkanjem tega ne moremo ugotoviti!