Razlike med moškimi in ženskami so očitne, včasih pravzaprav nepremostljive, obstajajo pa tudi tiste ljubke in simpatične.
Ženske se med razmišljanjem ne praskajo po glavi. Prvič, nikakor ne želijo pokazati, da so v
zagati, in drugič, zakaj bi si pokvarile pričesko?
Ženske ne razumejo, vsaj dokler jim kdo ne pojasni, zakaj si nogometaši v živem zidu med
izvajanjem prostega strela z rokami pokrivajo mednožje. Pa tudi nikdar se ne stresejo ali pačijo
obraza, ko moški v filmu dobi brco prav tja.
Po prhanju si ženske navadno okoli glave namotajo kos tekstila, iz katerega napravijo turban.
Ta malce orientalski obred včasih ne traja več kot minuto, vendar ga imajo zaradi nekega neznanega
vzroka vse rade.
|
Saj je oblečena, ne? © iStockphoto
|
Ženske se ne ujezijo, če se jim spodnje perilo nekam neprijetno zavleče. Srečne so in veselo skačejo naokoli s kosom tkanine v intimnem delu telesa.
Steklenice odpirajo z odpirači in ne z vžigalniki, kovanci, vilicami ali drugimi steklenicami.
Ravnodušne so do svojih genitalij, ne nadevajo jim trapastih imen in ne govorijo z njimi. Pa tudi jezne niso nikoli nanje.
Ko se vozijo s sredstvi javnega prometa, sedijo s prekrižanimi nogami. Zaradi tega se moški radi usedejo zraven njih, saj je vedno dovolj prostora.
Ko zehajo, si ust ne pokrivajo s stisnjeno pestjo, temveč s konicami prstov ali z drugo stranjo dlani.
Če ženska na javnem mestu opazi, da ima ''odprto trgovino'', se zaradi tega ne bo preveč vznemirila.
Ko se ženske oblačijo, najprej oblečejo bluzo, šele potem hlače.
Ko hodijo po mestu, se s praznimi rokami počutijo zelo čudno. Vajene so namreč, da naokoli hodijo s torbicami in vrečkami z razprodaj ali nepotrebnih nakupov.
Ženskam je večkrat kot ne žal, da so si kupile to in ono. Še bolj bi jim bilo, če si ne bi.
