Francoska šansonjerka Mouron je letošnja glavna zvezda mednarodnega večera šansonov. Ob tej priložnosti smo ji zastavili nekaj "šansonjerskih" vprašanj.
Kdo je šarmantna šansonjerka?
|
|
Mouron, francoska diva globoke poezije je začela pisati pesmi že pri dvanajstih letih. Nekaj let
kasneje pa s skupino Big Bazar že prepeva svoje lastne pesmi ter kmalu izda ploščo Le chemin de
papier. Sicer je veliko nastopala v Nemčiji, na koncertih pa jo spremlja pianist Terry Truck,
s katerim sta leta 2006 ustvarila predstavo La passion de Piaf, posvečeno Edith Piaf.
|
Pri šansonu gre za posebno "poroko" glasbe in besed, lepote in moči. In če to še povrhu interpretira dober pevec, potem gre zagotovo za nekaj magičnega. Zame je šanson nekaj posebnega, magičnega in skrivnostnega takrat, ko ga zapoje ali zažvižga zidar na cesti, vodovodni inštalater v kopalnici ali množica ljudi in je še vedno preprosto lep ...
2. Nekje sem prebrala, da včasih pojete za mimoidoče na ulici. Kaj vam to pomeni?
Ne vem sicer, kje ste to prebrali, ampak to je lahko čudovita zgodba kot je legenda o Edith Piaf, ki je "rojena" na ulici. Meni ni bilo za denar nikoli treba prepevati na ulici in tako kot mnogi umetniki sem tudi jaz plašna in pugumna samo na odru. Je pa res, da sem, tako kot to kličemo v Franciji, "chanteuse réaliste", kar pomeni, da je moj način direkten, preprost, iskren. Na trenutke rada prepevam kjerkoli, samo, da bi osrečila ljudi. Nazadnje sem tako presenetila prijatelja, ki sta se poročila, ko sem jima na izhodu iz mestne hiše zapela njuno najljubšo pesem.
3. Od kje vam tolikšna inspiracija za ustvarjanje in prepevanje šansonov?
Mislim, da je to že v meni, moji krvi, moji duši. Moj oče je bil prav tako pevec (tenor), moja mama pa je pesmi pisala. Petje me postavlja v posebno pozicijo, kar se ne da razložiti z besedami.
4. Ali poznate kakšno slovensko šansonjerko ali šansonjera?
Na žalost ne. Prepričana sem, da mi bo potovanje v Slovenijo omogočilo odkritje dobrih slovenskih pevk in pevcev šansonov.
5. O čem največkrat prepevate? Kakšna sporočila posredujete svoji publiki preko šansonov?
Ljubezen, ljubezen, ljubezen ... življenje, življenje ... včasih smrt ... Moje pesmi so navadno resnične zgodbe, ki se dogajajo meni, ker imam pač to srečo, da spoznavam same posebne ljudi. Pa tudi boljše pojem, če pojem o sebi. Eden mojih prijateljev mi je enkrat rekel, da moje pesmi delujejo terapevtsko. To je zame največji kompliment, kajti to pomeni, da obstaja razlog, zaradi katerega pojem.
